Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice

(1)Ta uredba ureja način izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, vsebino in obveznosti te javne službe, pravice potnikov, financiranje, način podelitve koncesije in nadzor nad njenim izvajanjem.

(2)Ta uredba je tudi koncesijski akt za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.

(3)Ta uredba ureja tudi izvajanje sistema enotne vozovnice.

(4)Ta uredba se ne nanaša na prevoz potnikov v mestnem prometu, razen kolikor ureja razmerje med prevozom potnikov v mestnem prometu in javnim linijskim prevozom in sistem enotne vozovnice.

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.»koncedent« je organ JPP;

2.»koncesija« je oblika izvajanja gospodarske javne službe, za namen te uredbe definirana kot pooblastilo, ki ga koncedent podeli fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje javne gospodarske službe javni linijski prevoz potnikov po tej uredbi;

3.»koncesijski sklop« ali »sklop« zajema en snop linij ali več teh, za katere pridobi izvajalec posebno pravico, in je najmanjša zaključena celota, za katero se podeli koncesija;

4.»konzorcij« je oznaka za pravni ali fizični osebi ali več teh, ki na podlagi medsebojnega obligacijskopravnega razmerja, sklenjenega v skladu s 46. členom te uredbe, vložita/-jo skupno vlogo za pridobitev koncesije in se v njej zavežeta/-jo, da bosta/-do v primeru uspeha v postopku podelitve koncesije skupaj izvajali pravice in obveznosti izvajalca; 4.a  »linijski odsek« je usmerjena relacija med dvema sosednjima postajnima točkama, ki sledi digitalni osi ceste;

5.»podizvajalec« je izpolnitveni pomočnik izvajalca;

6.»pomembnejše postajališče« je tisto, ki ga kot takega določi organ JPP; 6.a    »postajna točka« je lokacija v prostoru, kjer lahko potnik v različnih vrstah prometa vstopi v vozilo ali izstopi iz vozila, pri čemer na postajni točki lahko pride do samo vstopa potnikov, izstopa potnikov ali oboje;

7.»prtljažnica« je potrdilo o prevzemu izročene prtljage;

8.»snop linij« je prometno, gospodarsko in upravljavsko smiselna celota ene linije ali več teh;

9.»voznoredni režim« je določitev dni, ob katerih obratuje posamezna vožnja;

10.»vožnja« predstavlja opremljenost itinerarja z uro odhoda vozila z začetne postajne točke, z uro prihoda in odhoda vozila na vseh vmesnih postajnih točkah, kjer je dovoljen postanek vozila, in z uro prihoda vozila na končno postajno točko. Vsaki vožnji je dodeljen še voznoredni režim in izvajalec vožnje.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, določeni v zakonu, ki ureja prevoze v cestnem prometu, zakonu, ki ureja prevozne pogodbe v cestnem prometu, zakonu, ki ureja motorna vozila, in zakonu, ki ureja pogoje prevoza oseb po žičniških napravah.

(1)Gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov zajema te storitve:

-        prevoz potnikov po linijah po voznem redu v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in to uredbo;

-        izdajo, prodajo in nadzor vozovnic;

-        obveščanje uporabnikov javnega linijskega potniškega prometa o voznih redih, prevoznih pogojih in cenah prevoza;

-        poročanje koncedentu o izvajanju koncesije, v skladu s to uredbo in koncesijsko pogodbo;

-        prevoz ročne in izročene prtljage v obsegu, določenem s to uredbo.

(2)Za opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka podeli koncedent posebno pravico za izvajanje gospodarske javne službe v koncesijskih sklopih iz 6. člena te uredbe.

(1)Predmet koncesije po tej uredbi je izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v koncesijskih sklopih.

(2)Izvajalec lahko v času trajanja koncesije opravlja tudi druge vrste prevoza ali druge dejavnosti, pri čemer mora voditi ločeno računovodsko evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov.

(1)Koncedent v razpisni dokumentaciji javnega razpisa, upoštevaje migracijske tokove, naravne in druge okoliščine, določi sklope, za katere podeli koncesijo.

(2)Koncesijski sklop se lahko prekriva z drugim na posameznih relacijah ali postajališčih.

(3)Med trajanjem koncesije se lahko podeli nova koncesija tudi za čas pred iztekom časa, za katerega se podeli prvotna koncesija, zaradi:

-        zagotovitve nepretrganega izvajanja javnih linijskih prevozov tako, da novi izvajalec začne izvajati koncesijo, ko jo preneha izvajati prejšnji, ali

-        zadovoljitve dodatnih potreb v novem koncesijskem sklopu.

(1)Organ JPP določi itinerarje za posamezne linije glede na izvor in cilj potovanja.

(2)Itinerarji so sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.

(3)Med trajanjem koncesije se lahko posamezni itinerarji na predlog lokalne skupnosti, izvajalca ali lastno pobudo organa JPP spremenijo, ukinejo ali dodajo novi, če organ JPP presodi, da je to potrebno zaradi spremembe voznega reda linije. Spremembo potrdi organ JPP z vpisom spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(4)Posamezna linija je sestavljena iz skupine podobnih itinerarjev, ne glede na njihovo usmerjenost.

(5)Organ JPP lahko uvede novo linijo, ki jo vključi v obstoječi snop linij, s čimer se ne spremeni koncesijski sklop, če je taka sprememba predvidena v koncesijski pogodbi, lahko pa izvede postopek za oblikovanje novega koncesijskega sklopa.

(6)Integriranih linij, ki so integracija med mestnim linijskim prevozom in medkrajevnim linijskim prevozom potnikov, ki imajo finančno, fizično in tarifno integracijo, organ JPP ne vključi v sklope za podelitev koncesije.

(7)Med trajanjem koncesije se lahko posamezne linije na predlog lokalne skupnosti, upravljavca prometne infrastrukture, izvajalca, ministrstva, pristojnega za javni potniški promet, ali ministrstva, pristojnega za prometno politiko, ali pobudo organa JPP v nadaljnjem besedilu: predlagatelj) dodajo, spremenijo ali ukinejo, če organ JPP presodi, da je to potrebno zaradi demografskih sprememb, sprememb migracijskih tokov, sprememb prometne infrastrukture, sprememb prometne ureditve, integracije med linijami ali sprememb financiranja. Spremembo potrdi organ JPP z vpisom spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu. V primeru povečanja števila linij ali odhodov mora predlagatelj zagotoviti potrebna sredstva za financiranje povečanja števila linij ali odhodov, kar organ JPP in predlagatelj uredita s pisnim dogovorom.

(8)Snopi linij so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Standard dostopnosti po tej uredbi pomeni minimalno število prometnih navezav naselja, ob upoštevanju števila potencialnih potnikov pri dnevni migraciji.

(2)Minimalno število prometnih navezav je določeno za vsako vrsto dneva posebej in izraža skupno dostopnost z javnim avtobusnim in železniškim potniškim prometom.

(3)Organ JPP lahko pri uporabi standarda dostopnosti upošteva tudi povezave s prestopanji med različnimi vožnjami, če je skupni potovalni čas primerljiv z direktno povezavo.

(4)Splošna shema standarda dostopnosti je določena v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(5)Splošna shema standarda dostopnosti se uporablja tudi za razvrščanje parov naselij v razrede prometnih povezav. Organ JPP izdela pare naselij, za katere se zahteva povezanost z JPP in vsakemu paru določi skupni razred.

(6)Standard dostopnosti za posamezne pare naselij je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.

(7)Med trajanjem koncesije se lahko standard dostopnosti na predlog izvajalca, lokalne skupnosti ali pobudo organa JPP spremeni, če razred za posamezen par naselja ne ustreza več dejanskemu stanju ali se spremeni, opusti ali uvede nov par.

(8)Okvirni vozni red izraža porazdelitev števila prometnih povezav po koničnih obdobjih, glede na tip dneva.

(9)Okvirni vozni red določi organ JPP za posamezne itinerarje in je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.

(10)Med trajanjem koncesije se lahko okvirni vozni red na predlog izvajalca, lokalne skupnosti ali pobudo organa JPP spremeni, če je treba prerazporediti minimalno število prometnih povezav med koničnimi obdobji.

(1)Predlog voznega reda pripravi izvajalec, pri čemer mora upoštevati okvirni vozni red iz prejšnjega člena.

(2)Izvajalec pripravi predlog voznega reda tako, da posameznemu itinerarju določi vožnje in ga predloži v potrditev organu JPP.

(3)Med trajanjem koncesije se lahko vozni red posamezne linije na predlog izvajalca ali pobudo organa JPP spremeni s spremembo ali ukinitvijo obstoječih voženj, uvedbo dodatnih voženj ali spremembo drugih sestavin voznega reda, če je to potrebno zaradi:

-        usklajevanja voznih redov med različnimi vrstami prometa;

-        sprememb prometnih tokov;

-        demografskih sprememb in sprememb migracijskih tokov prebivalstva, ki so na primer posledica sprememb delovnega časa gospodarskih subjektov, uradnih ur upravnih organov ali šolskih urnikov;

-        sprememb financiranja javnih linijskih prevozov iz državnega proračuna;

-        interesov lokalnih skupnosti ali drugih oseb, ki želijo spremembo voznega reda in prevzamejo stroške v zvezi s tem ali opustijo plačevanje teh stroškov.

(4)Spremembo voznega reda potrdi organ JPP z vpisom spremembe v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(5)Izvajalec mora objaviti vozni red najpozneje z začetkom njegove uporabe na svetovnem spletu tako, kot je določeno v 31. členu te uredbe. Na posamezni avtobusni postaji ali postajališču mora izvajalec urediti, da se na primernem mestu objavi tisti del voznega reda, ki se nanaša na to avtobusno postajo ali postajališče, če je to ustrezno opremljeno, na avtobusnih postajah pa z vidnimi in zvočnimi sporočili v sodelovanju z avtobusnimi postajami zagotoviti tudi čim jasnejše obveščanje potnikov o prihodih in odhodih avtobusov.

(6)Organ JPP objavi vozni red na svoji spletni strani.

(1)Organ JPP v daljinarju določi avtobusne postaje, postajališča, postajne točke in linijske odseke med postajnimi točkami. Pri linijskih odsekih določi razdalje med sosednjimi postajnimi točkami. Izvajalci morajo uporabljati daljinar kot obvezno podlago za izdelavo voznih redov.

(2)Organ JPP vključi novo postajno točko v daljinar na podlagi ustreznega dokazila o predaji avtobusne postaje ali postajališča v uporabo. Imena postajališč v daljinarju določi organ JPP.

(3)Izvajalec lahko organu JPP predlaga spremembe podatkov v daljinarju, če ti ne ustrezajo dejanskim okoliščinam izvajanja prevozov po liniji ali če meni, da gre za pomembno izboljšavo.

(1)S podpisom koncesijske pogodbe pridobi izvajalec med trajanjem koncesije posebno pravico za izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov po linijah, za katere je dobil koncesijo. V primeru vključenosti dela posamezne linije v več snopih linij je posebna pravica za ta del linije podeljena vsem izvajalcem, kot je navedeno v drugem odstavku 6. člena te uredbe.

(2)Pravica iz prejšnjega odstavka se nanaša tudi na vse morebitne spremenjene linije v okviru koncesijskega sklopa.

(3)Posebna pravica izvajalca iz prvega odstavka tega člena se ne nanaša na prevoze potnikov v mednarodnem prometu, uvedene in izvajane v skladu z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu, in Uredbo (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov in spremembi Uredbe (ES) št. 561/2006 (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 88), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1). V razpisu za podelitev koncesije gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov se navede seznam veljavnih registriranih linij prevoza potnikov v mednarodnem cestnem prometu.

(1)Koncesija po tej uredbi se podeli ponudniku na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe za največ osem let, v primerih iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2016/2338 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o spremembi Uredbe (ES) št. 1370/2007 v zvezi z odprtjem trga za notranje storitve železniškega potniškega prevoza (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1370/2007/ES) pa za največ 15 let (rok koncesije). Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe se oblikujejo ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja pravila o postopkih javnega naročanja. Trajanje koncesije se določi v javnem razpisu.

(2)Rok koncesije začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe, če ni v koncesijski pogodbi določen poznejši začetek.

(3)Rok koncesije v skladu s koncesijsko pogodbo se lahko podaljša največ za polovico, če organ JPP ob izpolnjenosti katerega izmed pogojev za podaljšanje v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Uredbe 1370/2007/ES predlaga podaljšanje in se koncedent s podaljšanjem strinja, pri čemer skupni rok koncesije po podaljšanju ne sme presegati najdaljšega trajanja koncesije iz prvega odstavka tega člena.

(1)Posebna pravica izvajalca iz 11. člena te uredbe se ne nanaša na linijske prevoze v mestnem prometu, ki jih uvede občina kot javno službo v posamezni občini, in na posebne linijske prevoze potnikov.

(2)Pravica izvajalca se tudi ne nanaša na podaljšane mestne linije, ki povezujejo naselja v sosednji občini, če je izvajalec mestne linije v skladu z določbami zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu, pridobil dovoljenje organa JPP.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se pravica izvajalca iz 11. člena te uredbe nanaša tudi na izvajalca integriranih prevozov v primeru, ko se izvede finančna, fizična in tarifna integracija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in mestnega prevoza potnikov na integrirani liniji, ki povezuje mesto in naselja v sosednjih občinah, če je izvajanje mestnega linijskega prevoza potnikov organizirano kot obvezna gospodarska javna služba in izvajalec mestnega linijskega prevoza potnikov za takšno linijo pridobi dovoljenje organa JPP.

(1)Integrirana linija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in mestnega prevoza potnikov, ki se izvaja kot obvezna gospodarska javna služba, se izvede na podlagi finančne, fizične, tarifne oziroma upravljavske integracije. Izvajanje integrirane linije se izvede na podlagi pogodbe med organom JPP, eno ali več občinami in izvajalcem. Pri sklepanju pogodbe mora organ JPP upoštevati:

-        da uvedba integrirane linije zagotavlja boljše pogoje mobilnosti za prebivalce območja, na katerem se uvede integrirana linija;

-        da je uvedba integrirane linije bolj gospodarna od ločenega izvajanja mestnega in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov;

-        da je celotna dolžina linije krajša od 50 km. Razmerja med posameznima vrstama prevoza, finančne, fizične in tarifne integracije se določijo v pogodbi, ki jo organ JPP sklene z občino in izvajalcem integrirane linije. Sofinanciranje integrirane linije v delu, ko se izvaja med dvema naseljema ali več naselji v sosednjih občinah, se izvaja na podlagi standarda dostopnosti za posamezna naselja in pod pogoji, ki veljajo za izvajanje medkrajevnih linijskih prevozov v sklopu, kjer se izvaja integrirana linija. V pogodbi med organom JPP, občino in izvajalcem integrirane linije se morajo določiti pogoji za vključitev integrirane linije v sistem enotne vozovnice, tarife in sistem poravnave prihodkov iz prodaje vozovnic, subvencij ter drugih prihodkov, ki jih ima izvajalec integrirane linije pri izvajanju integrirane linije.

(2)Integrirana linija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in posebnega linijskega prevoza potnikov se izvede na registrirani liniji, ki je vključena v posamezni sklop iz 7. člena te uredbe na podlagi finančne, fizične in tarifne integracije. Izvajanje integrirane linije med medkrajevnim in posebnim linijskim prevozom se izvede na podlagi pogodbe med organom JPP, eno ali več občinami in izvajalcem. Pri sklepanju pogodbe mora organ JPP upoštevati:

-        da uvedba integrirane linije zagotavlja boljše pogoje mobilnosti za prebivalce območja, na katerem se uvede integrirana linija;

-        da je uvedba integrirane linije bolj gospodarna od ločenega izvajanja posebnega linijskega prevoza potnikov in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov;

-        da integrirane linije izvaja izvajalec, ki mu je bila podeljena posebna pravica izvajanja medkrajevnega linijskega avtobusnega prevoza potnikov. Razmerja med posameznima vrstama prevoza, finančne, fizične in tarifne integracije se določijo v pogodbi, ki jo organ JPP sklene z izvajalcem posebnega linijskega prevoza potnikov. Finančna integracija se izvaja na podlagi standarda dostopnosti za posamezna naselja in pod pogoji, ki veljajo za izvajanje medkrajevnih linijskih prevozov v sklopu, kjer se izvaja integrirana linija. Občina za dele integrirane linije, ki so namenjeni posebnim linijskim prevozom, v celoti krije stroške tega dela integrirane linije. V pogodbi med organom JPP, občino in izvajalcem integrirane linije se morajo določiti pogoji za vključitev integrirane linije v sistem enotne vozovnice, tarife in sistem poravnave prihodkov iz prodaje vozovnic in subvencij ter drugih prihodkov, ki jih ima izvajalec pri izvajanju integrirane linije.

(3)Integrirana linija medkrajevnega linijskega prevoza potnikov in prevoza potnikov z žičniškimi napravami se izvede, če je za izvajanje prevoza potnikov z žičniško napravo podeljena koncesija za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov na območju, kjer prevoz potnikom z žičniškimi napravami skrajša razdaljo in čas potovanja na liniji, ki je vključena v posamezni sklop iz 7. člena te uredbe na podlagi finančne, fizične in tarifne integracije. Dovoljenje za izvajanje integrirane linije med medkrajevnim linijskim prevozom potnikov in prevozom oseb z žičniškimi napravami izda organ JPP na predlog ene ali več občin. Pri izdaji dovoljenja mora organ JPP upoštevati:

-        da uvedba integrirane linije zagotavlja bistveno krajši čas potovanja in s tem boljše pogoje mobilnosti za prebivalce območja, na katerem se uvede integrirana linija;

-        da je uvedba integrirane linije bolj gospodarna od ločenega izvajanja prevoza oseb z žičniškimi napravami, za katere je bila podeljena koncesija za izvajanje gospodarske javne službe in medkrajevnega linijskega prevoza potnikov;

-        da se izvajajo prevozi samo s kabinskimi žičnicami, ki potnikom zagotavljajo ustrezno zaščito. Razmerja med posameznima vrstama prevoza, finančne, fizične in tarifne integracije se določijo v pogodbi, ki jo organ JPP sklene z izvajalcem žičniškega prevoza potnikov.

(1)Izvajalec mora med trajanjem koncesije opravljati javni linijski prevoz potnikov nepretrgano v skladu z voznim redom na vseh linijah, določenih s to uredbo, ne glede na število potnikov.

(2)Če je mogoče pričakovati bistveno povečanje števila potnikov, tako da bi moral zaradi pomanjkanja mest v vozilu izvajalec zavrniti prevoz večjemu številu potnikov, je izvajalec dolžen zagotoviti dodatna vozila po istem voznem redu.

(1)Prevoz na posamezni liniji je lahko začasno prekinjen ali opuščen, če zaradi okoliščin, ki niso odvisne od izvajalca ali koncedenta, ki jih ni mogoče predvideti ali se jim izogniti in katerih posledic ni mogoče preprečiti (višja sila), izvajalec objektivno ne more izvesti takega prevoza.

(2)O prekinitvi ali opustitvi prevoza iz prejšnjega odstavka mora izvajalec obvestiti javnost s sredstvi javnega obveščanja takoj, ko nastopijo okoliščine, ki so povzročile prekinitev ali opustitev, sočasno pa tudi organ JPP in avtobusne postaje.

(3)Če okoliščine višje sile trajajo ali bodo predvidoma trajale več kot tri dni, organ JPP za čas trajanja teh okoliščin na predlog izvajalca ali lastno pobudo določi začasni potek linije in začasni vozni red na njej.

(4)V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec upravičen do povračila dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov v nepredvidenih okoliščinah.

(1)Če izvajalec izve za okoliščine, ki bodo povzročile opustitve določenih prevozov ali spremembo voznega reda, mora o tem takoj obvestiti organ JPP.

(2)Organ, ki odloča o izdaji dovoljenja za delno ali popolno zaporo državne ali lokalne ceste, ki lahko kakor koli vpliva na izvajanje voženj po linijah (prizadete linije), mora takoj po začetku postopka (ob prejemu vloge) o predlaganem času, območju in obsegu zapore posamično obvestiti organ JPP in vse izvajalce, ki izvajajo prevoze na prizadetih linijah, po sprejetju odločitve pa tudi o izdanih dovoljenjih, času začetka in trajanja zapore.

(3)Če naj bi okoliščine iz prvega odstavka tega člena trajale več kot tri dni, organ JPP za čas trajanja teh in na predlog izvajalca ali svojo pobudo določi začasni potek linije in začasni vozni red te.

(4)Izvajalec mora o začasnem poteku linije in začasnem voznem redu pravočasno obvestiti javnost s sredstvi javnega obveščanja in neposredno avtobusne postaje.

(5)Izvajalec je upravičen do povračila dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v začasno spremenjenih okoliščinah v skladu s tem členom.

(6)Povračilo dodatnih stroškov iz prejšnjega odstavka ter četrtega odstavka 15. člena te uredbe se izvajalcu prizna, če izvajalec koncedentu podrobno obrazloži vpliv spremembe cene po elementih, ki so določeni kot osnova za izračun ponudbene cene v prvem odstavku 63. člena te uredbe.

(1)Izvajalec mora, razen v primerih iz 15. in 16. člena te uredbe, v okviru stanja ceste in okoliščin prometa na njej zagotavljati čim večjo točnost voženj vozil po voznem redu, pri čemer ne sme biti noben odhod z avtobusne postaje in pomembnejšega postajališča opravljen pred uro in minuto, določenima z voznim redom.

(2)Izvajalec mora voditi evidenco prihodov in odhodov vseh voženj avtobusov na vseh linijah. O odstopanjih od voznega reda mora izvajalec poročati organu JPP, pri čemer lahko pridobi tudi podatke upravljavcev avtobusnih postaj. Organ JPP ugotavlja točnost izvajanja voznega reda v okviru nadzora v skladu s to uredbo.

(3)Kršitev standarda točnosti iz prvega odstavka tega člena je vsak primer odhoda avtobusa z avtobusne postaje in pomembnejšega postajališča, ki ne ustreza določbam iz prvega odstavka tega člena in ni nastal zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani izvajalca ali njegovega podizvajalca. Kršitev je tudi opustitev zagotovitve drugega vozila v skladu s petim odstavkom tega člena.

(4)Organ JPP lahko uvede avtomatizirano spremljanje točnosti izvajanja voznih redov.

(5)V primeru okvare vozila ali nesreče, po kateri ne bi bilo mogoče nadaljevati vožnje ali bi nastala zamuda, daljša od ene ure, mora izvajalec zagotoviti drugo vozilo in nadaljevati vožnjo v eni uri po nastanku okvare ali nesreče.

(6)V koncesijski pogodbi se določijo pogodbene kazni za kršitve standarda točnosti in zanesljivosti iz tega člena, upoštevaje njihovo število v posameznem obdobju. Izvajalec lahko pojasni odstopanja od voznega reda, ki so nastala zaradi višje sile ali razlogov, ki niso na strani izvajalca.

(1)Izvajalec mora organu JPP zagotavljati vse neosebne podatke, ki so potrebni za sprotni in periodični vpogled v izvajanje obveznosti gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov ter pregled nad izpolnjevanjem pravic in obveznosti po koncesijski pogodbi.

(2)Organ JPP določi vsebino in obliko podatkov, dinamiko, način in protokol izmenjave teh.

(3)Vsi podatki v zvezi z izvajanjem koncesije so last koncedenta. Ob prenehanju veljavnosti pogodbe mora izvajalec brezplačno izročiti tudi evidence in dokumentacijo o izvajanju koncesije med celotnim trajanjem izvajanja koncesije.

(1)Izvajalec mora javni linijski prevoz potnikov opravljati z avtobusi, ki so po številu sedežev prilagojeni običajnemu številu potnikov na posamezni liniji in pri posameznih vožnjah. Za koncesijska razmerja, ki bodo sklenjena na podlagi te uredbe, se z razpisom za podelitev koncesije določijo zahteve o številu in lastnostih vozil.

(2)Izvajalec lahko za posamezne linije:

-        v določenih obdobjih, ko je povpraševanje po javnem linijskem prevozu potnikov manjše, opravi prevoz tudi z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža najmanj osem sedežev;

-        kjer in kadar se gospodarska javna služba javni linijski prevoz potnikov izvaja kot prevoz na klic ali na najavo, opravi prevoz z vozili, ki imajo poleg voznikovega osem sedežev ali manj.

(3)Za potrebe te uredbe tudi za vozila iz prejšnjega odstavka veljajo določbe, ki se nanašajo na avtobuse.

(4)Avtobus mora biti v času vožnje po liniji označen v skladu z določbami predpisa, ki določa oznake in opremo vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu.

(1)Izvajalec mora ves čas zagotavljati, da sta zunanjost in notranjost avtobusov primerno očiščeni.

(2)Izvajalec mora oprati zunanjost vsakega avtobusa in izvesti čiščenje njegove notranjosti najmanj enkrat tedensko, najmanj enkrat mesečno pa mora notranjost vsakega avtobusa tudi temeljito očistiti.

(3)Voznik mora preveriti notranjost avtobusa na vsaki začetni in končni postaji.

(4)Izvajalec mora voditi evidenco čiščenja in pranja avtobusov.

(5)V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev določbe iz prejšnjega odstavka.

(1)Poleg vzdrževanja, ki je potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev varnosti cestnega prometa in tehnične ustreznosti avtobusov, mora izvajalec zagotoviti tako vzdrževanje opreme vozila, ki je namenjena potnikom, da je ta ves čas popolnoma funkcionalna.

(2)V koncesijski pogodbi se določi pogodbena kazen za kršitev določbe iz prejšnjega odstavka.

Izvajalec mora zagotoviti, da imajo voznik in morebitne druge osebe, ki imajo stik s potniki (v nadaljnjem besedilu: vozno osebje), oznake, s katerih je razvidno, da gre za vozno osebje javnega linijskega prometa. Na oznakah mora biti navedeno osebno ime člana voznega osebja, ki mora skrbeti tudi za svoj urejeni videz.

(1)Vozno osebje mora omogočiti potnikom varen vstop v vozilo in izstop iz njega ter varno in udobno vožnjo. V okviru možnosti mora gibalno oviranim potnikom zagotoviti pomoč pri vstopu v vozilo in izstopu iz njega ter sedež.

(2)Vozno osebje mora potnikom dajati podatke o liniji in njenem poteku ter o posamezni vožnji.

(1)Izvajalec mora potniku izdati vozovnico.

(2)Vozovnica se praviloma glasi na prinosnika, lahko pa tudi na ime. Če se vozovnica glasi na ime, se brez dovoljenja izdajatelja ne sme prenesti na drugega potnika.

(3)Vozovnica mora zagotavljati potniku prevoz za vse relacije in linije, za katere je izdana.

(4)Validacija enotne vozovnice pomeni sočasno izvajalčevo izdajo vozovnice potniku.

(5)Organ JPP lahko vzpostavi enoten rezervacijski sistem, pri čemer določi linije, ki so predmet rezervacij.

Izvajalec mora potnikom omogočati uporabo enotne vozovnice za linije, ki so del njegovega koncesijskega sklopa.

(1)Potnik mora imeti vozovnico ves čas prevoza pri sebi in jo predložiti na vpogled na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali kontrolorja.

(2)Potnik, ki ima vozovnico »na vpogled«, jo mora pokazati brez zahteve pri vstopu v vozilo, med vožnjo pa na zahtevo pristojnega inšpektorja, voznega osebja ali kontrolorja.

(3)Kjer se uporabljajo elektronske vozovnice (kontaktne in brezkontaktne), je vozovnica v okviru časovnih in krajevnih upravičenj veljavna šele, ko je validirana.

(1)Potnik lahko kupi vozovnico v predprodaji na avtobusnih postajah in drugih prodajnih mestih. Potnik lahko v predprodaji kupi vozovnico za največ 30 dni vnaprej. Na območju avtobusnih postaj prodaja vozovnic na vozilu ni omogočena v času, ko je organizirana predprodaja vozovnic na avtobusni postaji ali drugem prodajnem mestu. Če predprodaja vozovnic ni zagotovljena, mora izvajalec potniku omogočiti, da lahko kupi vozovnico na avtobusu.

(2)Če se prevoznina poveča, velja cena vozovnice, kupljene v predprodaji pred povečanjem cene, brez doplačila razlike med novo in staro višino prevoznine. Če se prevoznina za vozovnico, kupljeno v predprodaji, zniža, je potnik upravičen do povračila razlike.

(1)V primeru izgube, kraje ali uničenja imenske mesečne ali druge vozovnice, ki velja za več voženj, uporabnik, ki se ustrezno identificira, vozovnico prekliče pri njenem izdajatelju. Poleg dokazila o preklicu pri predložitvi vloge za izdajo nove vozovnice da uporabnik (za mladoletne osebe pa njihovi starši ali skrbniki) tudi pisno izjavo o razlogih za preklic vozovnice. Ta se lahko opravi tudi prek informacijskega sistema izdajatelja.

(2)Izdajatelj vozovnice ali prodajno mesto na podlagi izvedenega preklica in pisne izjave iz prejšnjega odstavka o razlogih za preklic vozovnico prekliče in izda dvojnik te, pri tem pa zaračuna strošek izdaje nove vozovnice.

(3)Nova vozovnica se lahko izda tudi, če se ugotovi, da je mesečna ali druga vozovnica, ki velja za več voženj, poškodovana ali uničena. Izdajatelj pri tem obdrži poškodovano ali uničeno vozovnico in uporabniku zaračuna stroške izdaje nove vozovnice. Pri elektronskih vozovnicah se v primeru poškodbe elektronskega nosilca ne zaračunata preklic stare in izdaja nove vozovnice ali zapis dvojnika vozovnice na izbrani elektronski nosilec, razen v primeru poškodbe, ki je nastala zaradi malomarnega ravnanja.

(4)Višina nadomestila, ki ga plača uporabnik v primeru izdaje nove elektronske kartice ter vključuje tudi strošek nosilca elektronske vozovnice in strošek izdaje nove vozovnice, je določena v tarifi iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.

(1)Če je prevoznina zaračunana nepravilno, mora potnik znesek, ki je premalo zaračunan, doplačati, preveč zaračunan znesek pa mora izvajalec potniku vrniti. Potnik lahko uveljavi povračilo na podlagi pisnega zahtevka pri izvajalcu najpozneje v petih dneh po opravljenem prevozu. Potnik uveljavlja povračilo pri izvajalcu, ki je izvajal prevoz, ne glede na prodajno mesto, na katerem je pridobil vozovnico.

(2)Potnik, ki želi podaljšati potovanje prek postaje, do katere ima izdano vozovnico (prvotna namembna postaja), plača redno prevoznino od prvotne do nove namembne postaje pred odhodom s prvotne namembne postaje.

(1)Izvajalec mora v okviru izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov zagotoviti popolno, pregledno in sprotno obveščanje potnikov in drugih uporabnikov o vseh vprašanjih v zvezi z izvajanjem prevoznih storitev v okviru te javne službe ter pravicami in dolžnostmi potnikov.

(2)Izvajalec mora obveščati potnike zlasti o:

-        tarifi in cenah prevozov, vključno z morebitnimi popusti,

-        voznem redu ter dejanskih prihodih in odhodih vozil ter linijah in morebitnih odstopanjih pri posamezni vožnji, načinu nakupa vozovnic in njihove uporabe,

-        prevozu potnikov in prepovedih v zvezi z ravnanjem potnikov v vozilu ter možnostjo izključitve potnika,

-        načinu vstopa v vozilo in izstopa iz njega ter še posebej o pravicah gibalno oviranih potnikov v zvezi s tem,

-        prevozu prtljage, omejitvah in prepovedih v zvezi s tem ter načinu njenega sprejema in izročitve.

(3)Če ni s to uredbo drugače določeno, mora izvajalec primerno zagotavljati javnost svojega dela z dajanjem pravočasnih, popolnih in resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja, pri čemer mora obveščati potnike najmanj na te načine:

-        z obvestili na avtobusnih postajah in postajališčih, kolikor je to mogoče glede na njihovo opremo in obseg informacij;

-        prek spletnega portala;

-        v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in glasilih.

(4)Če obveščanje v pisni obliki zaradi velikega obsega podatkov ni primerno, izvajalec objavi primerno vsebino informacij. Smiselno enako velja za obveščanje na avtobusnih postajah.

(5)Upravljavec avtobusne postaje in postajališča omogoči izvajalcu izpolnjevanje obveznosti obveščanja iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, lahko pa se z izvajalcem dogovori, da bo te obveznosti izvajal sam proti plačilu.

(6)Obveščanje po svetovnem spletu mora izvajalec zagotoviti tako, da je uporabniku omogočena pridobitev podatkov brez plačila ali pošiljanja osebnih podatkov, razen če je to potrebno zaradi narave storitve, ki jo mora opraviti uporabnik (npr. rezervacija ali nakup vozovnice, iskanje izgubljene prtljage in drugih predmetov).

(1)Potnik mora sam poskrbeti, da na odhodnem ali vmesnem postajališču vstopi v pravi avtobus in da izstopi na namembnem postajališču. Potnik sme vstopiti in izstopiti samo na postajališču, kjer je po voznem redu predviden postanek.

(2)Vstopanje in izstopanje se izvedeta hitro in brez zastojev, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe gibalno oviranih potnikov.

(1)Izvajalec mora v mejah razpoložljivih mest v vozilu, v skladu z voznim redom, sprejeti v vozilo vsako fizično osebo in njeno prtljago.

(2)Izvajalcu ni treba sprejeti osebe, za katero se zaradi njenega vedenja lahko upravičeno domneva, da mu bo onemogočila izpolniti njegove obveznosti do drugih potnikov.

(3)Vozno osebje ne sme dovoliti vstopa v vozilo osebi ali mora varno ustaviti vozilo in zagotoviti odstranitev iz vozila osebe, ki:

-        je nasilna, nadležna, ali se neprimerno vede do drugih potnikov;

-        s svojim vedenjem pomeni nevarnost za vožnjo ali potnike ali nadleguje potnike ali voznika;

-        je v umazani obleki ali močno zaudarja in zaradi tega povzroča večjo neprijetnost za druge potnike ali voznika ali onesnaži vozilo, če se ji ne more odrediti primeren, od drugih potnikov ločen prostor;

-        želi vstopiti v vozilo z rolerji ali drugimi nestabilnimi pripravami za hojo;

-        želi v vozilo vnesti neprimerno prtljago ali nevarne snovi.

(4)Odstranitev potnika iz vozila se lahko opravi le na avtobusni postaji ali postajališču.

(1)Potniki se morajo v vozilu vesti tako, da skrbijo za svojo varnost in varnost drugih.

(2)Potniki v vozilu ne smejo:

-        komunicirati z voznikom na način, ki je moteč ali onemogoča varno vožnjo;

-        med vožnjo odpirati vrat ali skakati z avtobusa ali na avtobus;

-        metati predmetov po avtobusu ali z avtobusa;

-        ovirati drugih potnikov pri vstopanju in izstopanju;

-        kaditi;

-        uživati pijače ali hrane.

(3)Potnik ne sme uničevati ali odtujevati opreme ali onesnaževati avtobusa. Za kršitev te določbe je potnik odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja.

Ročna prtljaga se prepelje brez posebnega doplačila. Izvajalec mora preprečiti vnos ročne prtljage v vozilo, če lahko zaradi svojih lastnosti ali stanja ogrozi varnost prevoza.

(1)Izvajalec mora prevzeti za prevoz potnikovo izročeno prtljago in jo prepeljati od odhodnega do namembnega postajališča. Izvajalec lahko odkloni prevoz izročene prtljage, ki te zaradi njene teže ali obsega ne more prepeljati varno ali brez škodnih posledic.

(2)Za izročeno prtljago mora potnik plačati znesek v skladu z veljavno tarifo, izvajalec pa mu mora izdati potrdilo o prevzemu izročene prtljage (prtljažnico), v katerem mora biti naveden podatek o številu kosov in vrsti prtljage. Dodatno je na potrdilu tudi evidenčna številka.

(1)Za ročno prtljago se štejejo stvari, ki tehtajo do deset kilogramov in so manjših dimenzij (npr. ročne torbe, šolske torbe, manjši nahrbtniki, nakupovalne vrečke, manjši zavoji ali paketi) ter se lahko položijo na prtljažnik nad sedeži v avtobusu ali jih imajo potniki pri sebi na sedežu ali pod njim, vendar tako, da ne ovirajo drugih potnikov.

(2)Ročna prtljaga se lahko pelje s potnikom samo, kadar se s tem ne ogrožata varnost in red v vozilu in če ročna prtljaga ne ovira drugih potnikov. Vozno osebje lahko odredi, da morajo potniki ročno prtljago shraniti v prostoru za izročeno prtljago, če je to potrebno za varnost prevoza.

(1)Pod izročeno prtljago se praviloma štejejo zapakirani predmeti, ki so težki do 30 kilogramov in jih potnik nosi s seboj (npr. kovčki, torbe, košare, zaboji, potne vreče, škatle, kolesa, otroški vozički, ležalni stoli, glasbila), ter drugi predmeti, ki se po dimenzijah in teži lahko namestijo v prostor za prevoz prtljage in ne ovirajo hitrega natovora ali raztovora prtljage.

(2)Prtljaga iz prejšnjega odstavka se prevaža v prostoru, določenem za namestitev izročene prtljage.

(3)Izvajalec mora sprejeti izročeno prtljago in jo prepeljati, vendar največ dva kosa na potnika. Večje število enot izročene prtljage lahko sprejme samo, če je na voljo potreben prostor in se s tem ne obremenjuje avtobus.

(1)Potnik ne sme prinesti v izročeni ali ročni prtljagi na avtobus teh stvari:

-        vnetljivih, eksplozivnih, radioaktivnih, korozivnih (jedkih), kužnih, strupenih ali drugih snovi, ki zaradi svojih lastnosti pomenijo posebno nevarnost in lahko povzročijo hujše posledice za potnike in vozilo;

-        predmetov, ki so posamezno težji od 30 kilogramov in imajo prostornino, večjo od 100 × 60 × 30 cm;

-        živih živali v izročeni prtljagi, v ročni pa samo pod pogoji iz 41. člena;

-        stvari, ki niso ustrezno pakirane ali drugače zaščitene, da se med vožnjo ne poškodujejo.

(2)Vozno osebje opravi pregled in prevoz zavrne, če ugotovi, da prtljaga ni primerna.

(1)Radijske aparate, računalnike in računalniško opremo, zložljive otroške vozičke, televizorje, različne občutljive aparate, lahko lomljive in pokvarljive stvari in podobno lahko izvajalec sprejme za prevoz kot izročeno prtljago, vendar na odgovornost potnika, ki je opozorjen, da izvajalec za morebitne okvare ali škodo ne odgovarja.

(2)Potnik mora pri oddaji prtljage iz prejšnjega odstavka za prevoz natančno navesti podatke o vrsti prtljage, da se vpišejo v potrdilo (prtljažnico).

(1)Z vozili javnega linijskega prevoza se ne smejo prevažati žive živali, razen:

-        policijskih psov, vojaških psov, psov enote reševalnih psov in psov gorske reševalne službe v spremstvu vodnika,

-        psov vodnikov z vodeno osebo,

-        manjših živali na način in pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.

(2)Pes mora biti na vrvici, imeti mora nagobčnik in ustrezno potrdilo o veterinarskem cepljenju, veljavno za tekoče leto.

(3)Nesnažni in mokri psi se ne smejo prevažati. V primeru prezasedenosti vozila se psi ne smejo prevažati, razen v izjemnih primerih.

(4)Kot ročna prtljaga se smejo prevažati manjše živali v primernih sredstvih za prevoz, vendar na odgovornost potnika in tako, da zaradi tega niso ovirani, ogroženi ali moteni drugi potniki in da to ne onesnažuje vozila.

Način izvajanja prevozov ter pravice in obveznosti potnikov v skladu z zakonom in to uredbo podrobneje uredi izvajalec v splošnih prevoznih pogojih.

(1)Izvajalec ne sme izpolnjevati obveznih izključitvenih razlogov, navedenih v zakonu, ki ureja javno naročanje.

(2)Izvajalec mora izpolnjevati te pogoje:

1.nad gospodarskim subjektom se ni začel postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, njegovih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, njegove poslovne dejavnosti niso začasno ustavljene, ali se v skladu s predpisi druge države nad njim ni začel postopek ali nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;

2.gospodarski subjekt ni zagrešil hujše kršitve poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta, ki jo koncedent lahko izkaže z ustreznimi sredstvi;

3.gospodarski subjekt ni z drugimi gospodarskimi subjekti sklenil dogovora, katerega cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco, če lahko koncedent upravičeno sklepa o tem. Šteje se, da je sklepanje koncedenta iz prejšnjega stavka upravičeno, če organ, pristojen za varstvo konkurence, na podlagi prijave koncedenta v 15 dneh koncedentu sporoči, da bo uvedel postopek ugotavljanja kršitve;

4.v zadnjih petih letih mu ni bila odvzeta koncesija na razpisanem predmetu iz razlogov na njegovi strani;

5.registriran je pri pristojnem sodišču ali drugem organu za dejavnosti, ki so predmet koncesije;

6.ima licenco ali dovoljenje za opravljanje prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu ali je v drugi državi članici Evropske unije, v kateri je ustanovljen ali ima sedež, pooblaščen za opravljanje linijskih prevozov, če je to zahtevano z zakonodajo, ki ji je zavezan gospodarski subjekt;

7.razpolaga s potrebnim številom avtobusov in redno zaposlenih voznikov za izvajanje predvidenega obsega prevozov, ki jih v razpisu glede na razpisane koncesijske sklope opredeli koncedent.

(3)V primeru skupne vloge članov konzorcija obveznih izključitvenih razlogov iz prvega odstavka tega člena ne sme izpolnjevati nobeden izmed članov konzorcija, noben subjekt, na zmogljivosti katerega se sklicuje izvajalec, in nihče od priglašenih podizvajalcev. Pogoje iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka mora izpolnjevati vsak od članov konzorcija, pogoje glede registracije in dovoljenja morajo izpolnjevati člani konzorcija in podizvajalci, ki bodo izvajali prevoze v okviru gospodarske javne službe, preostale pa lahko skupno izpolnjujejo člani konzorcija in subjekti, na zmogljivosti katerih se ti sklicujejo.

(4)Za koncesijska razmerja, ki bodo sklenjena na podlagi te uredbe, se način dokazovanja neizpolnjevanja obveznih izključitvenih razlogov in način izpolnjevanja pogojev iz tega člena določi v razpisni dokumentaciji javnega razpisa.

(5)Izvajalec mora vlogi za pridobitev koncesije priložiti izdelan program izvajanja javnih linijskih prevozov v okviru koncesije (npr. organizacija izvajanja prevozov glede na število avtobusov, število voznikov, kakovost vozil, vozni red) tako, kot je predvideno v razpisni dokumentaciji javnega razpisa.

(6)Koncedent izbere izvajalca za posamezen razpisan koncesijski sklop na podlagi merila ekonomsko najugodnejša ponudba. Merila, način ocenjevanja ali uteži za izračun posameznega merila koncedent opiše in ovrednoti v razpisni dokumentaciji javnega razpisa.

(1)Izvajalec mora prevladujoči del storitev po koncesijski pogodbi opraviti sam. Šteje se, da izvajalec prevladujoči del storitev po koncesijski pogodbi opravlja sam, če sam ali skupaj s partnerji izvaja več kot polovico storitev glede na prevožene kilometre.

(2)Za delo podizvajalcev izvajalec odgovarja koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.

(3)Če izvajalec odda dela podizvajalcu po sklenitvi koncesijske pogodbe ali se pogodbeno razmerje med izvajalcem in podizvajalcem spremeni, mora koncedent s tem soglašati, na dan priglasitve pa podizvajalec ne sme izpolnjevati izključitvenih razlogov iz prvega odstavka prejšnjega člena. V primeru zamenjave podizvajalca, na zmogljivosti katerega se je skliceval izvajalec, mora novi podizvajalec razpolagati z enakimi zmogljivostmi, sicer koncedent ne da soglasja za zamenjavo podizvajalca.

(4)V pogodbi med izvajalcem in podizvajalcem, predmet katere je opravljanje prevoznih storitev, morajo biti opredeljeni seznam linij ali posameznih voženj podizvajalca in drugi pogoji za opravljanje prevozov. Pogodba mora biti sklenjena za čas koncesije in jo stranka lahko odpove le zaradi bistvenih kršitev druge stranke.

(5)Za priglasitve, spremembe in plačila podizvajalcem se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javno naročanje.

(1)Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe se podeli v obliki javnonaročniškega partnerstva, pri čemer koncedent nosi večino poslovnega tveganja izvajanja gospodarske javne službe ali celotno.

(2)Koncedent podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa glede na obliko izvajanja iz prejšnjega odstavka in po določbah zakona, ki ureja javnonaročniško obliko javno-zasebnega partnerstva.

(3)Najmanj leto dni pred iztekom veljavnosti pogodb, sklenjenih na podlagi te uredbe, organ JPP objavi periodično informativno obvestilo o nameravani objavi podelitve koncesij, v katerem navede najmanj ime in naslov pristojnega organa, vrsto predvidene sklenitve pogodbe ter storitve in območja, ki jih zadeva sklenitev.

(4)Organ JPP enkrat letno na svoji spletni strani objavi zbirno poročilo o obveznostih javne službe pod njegovo odgovornostjo, izbranih izvajalcih javne službe ter o nadomestilih in posebnih pravicah, ki so v zameno dodeljene tem izvajalcem javne službe.

(5)Koncedent s sklepom imenuje najmanj tričlansko strokovno komisijo za izbiro izvajalcev. Vsi člani morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in tri leta delovnih izkušenj s področja predmeta koncesije. Koncedent vodi postopek podelitve koncesije in izda akt izbire izvajalca (v nadaljnjem besedilu: odločba o izbiri).

(6)Kandidat za koncesijo lahko za en koncesijski sklop predloži le eno vlogo.

(7)Vlogo lahko predloži več pravnih ali fizičnih oseb skupaj (konzorcij).

(8)Koncedent lahko v javnem razpisu določi besedilo, obliko, višino in trajanje finančnega zavarovanja za resnost vloge. Finančno zavarovanje lahko unovči, če kandidat za koncesijo odstopi od vloge v času njene veljavnosti ali na poziv koncedenta v zahtevanem roku ne pristopi k podpisu pogodbe.

(9)Besedilo, obliko, višino in trajanje finančnega zavarovanja za dobro izvedbo poslovnih obveznosti koncedent določi v koncesijski pogodbi, skupaj s pogoji za njeno unovčitev.

(1)Po dokončnosti odločbe o izbiri izvajalca sklene koncedent z izbranim kandidatom koncesijsko pogodbo.

(2)S koncesijsko pogodbo koncedent in izvajalec uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo in druga vprašanja, ki jih mora urediti koncesijska pogodba po zakonu, ki ureja gospodarske javne službe.

(3)V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogodbene kazni za primer kršitev obveznosti izvajalca, poročanje, zahtevano zavarovanje izvajalca za škodo iz izvajanja dejavnosti, način plačevanja izvajalcu, skupaj z morebitnim zadržanjem plačila zaradi kršitve pogodbenih določil, obračun sistema enotne vozovnice, pogoji in način usklajevanja cen, posebni režimi vožnje in primeri opustitve posameznih voženj (vožnja na klic, po predhodni najavi, idr.), vsebina, način, obseg in pogoji uveljavljanja odkupa koncesije, druga področja, ki morajo biti urejena s pogodbo v skladu s to uredbo, in drugi elementi, za katere koncedent presodi, da je njihova ureditev potrebna s koncesijsko pogodbo.

(1)Koncesija se lahko prenese na novega izvajalca (prevzemnik koncesije) le v primerih, ki so izrecno predvideni v zakonodaji, ki ureja koncesije, s predhodnim dovoljenjem koncedenta, ki to izda v obliki odločbe, če je prevzemnik koncesije univerzalni pravni naslednik izvajalca (odstopnik koncesije).

(2)Če pravni naslednik izvajalca ne želi prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja ali ne izpolnjuje pogojev, ki so v uredbi določeni za podelitev koncesije, ali za prevzem koncesije ne dobi soglasja koncedenta, ima koncedent pravico, da uporabi najprimernejši način prenehanja koncesijskega razmerja.

(3)Koncesije v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče prenesti le:

-        če prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvajanje koncesije ali

-        če je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 56. člena te uredbe.

(4)Če se prenaša koncesija, ki je podeljena konzorciju, je treba pred prenosom pridobiti soglasje vseh članov konzorcija.

(5)V primeru upravičenosti prenosa koncesije koncedent in prevzemnik koncesije skleneta koncesijsko pogodbo pod enakimi pogoji, kot je sklenjena prvotna koncesijska pogodba, in za preostali čas trajanja koncesije po prvotni koncesijski pogodbi, prvotna koncesijska pogodba pa se sporazumno razveže.

(1)Poročanje izvajalca je mesečno, letno in izredno. Izvajalec mora do desetega dne v mesecu poročati o opravljenih storitvah v preteklem mesecu na obrazcu, ki ga določi organ JPP. Poročanje obsega podatke o izvajanju registriranih linij in prevoženih kilometrih. Poročanje vključuje tudi informacije o prejetih pritožbah potnikov, odzivih nanje, prihodkih iz prevoznin po linijah in vseh drugih prihodkih iz izvajanja koncesije.

(2)Izvajalec hkrati s poročilom iz prejšnjega odstavka izstavi račun ali zahtevek organu JPP v višini, dogovorjeni s pogodbo.

(3)Izvajalec mora enkrat letno do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto izdelati letno poročilo, v katerem mora organu JPP poročati zlasti o:

-        podatkih o vozilih, s katerimi se izvaja gospodarska javna služba;

-        podatkih o voznikih, ki izvajajo gospodarsko javno službo;

-        podatkih o doseganju standardov kakovosti storitev, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo;

-        drugih podatkih, ki jih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe zahteva organ JPP.

(4)Vsebina letnega poročila iz prejšnjega odstavka se določi z obrazci, ki jih izdela organ JPP.

(5)Če izvajalec do predpisanega roka za oddajo letnega poročila ne more zagotoviti potrditve podatkov z revizorjevim poročilom o dogovorjenih postopkih, sporoči nepotrjene podatke. Te pozneje, po pridobitvi potrditve, vendar najpozneje do 31. avgusta tekočega leta, s posredovanjem poročila o dogovorjenih postopkih organu JPP dokončno potrdi ali jih nadomesti s potrjenimi podatki, če se ti v bistvenih sestavinah poročila razlikujejo od nerevidiranih.

(6)Organ JPP lahko uvede avtomatizirano poročanje v centralno informatizirano zbirko podatkov iz zakona, ki ureja prevoze v cestnem prometu.

(7)Vsi podatki v zvezi z izvajanjem koncesije so last koncedenta. Ves čas trajanja koncesijske pogodbe izvajalec brezplačno dobavlja vse podatke v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu v obliki, na način in v časovnih intervalih, kot to predpiše koncedent.

Če izvajalec poročil iz prvega ali tretjega odstavka prejšnjega člena ne pošlje pravočasno ali pošlje nepopolno poročilo, ga organ JPP opozori na to in mu določi rok za izpolnitev obveznosti. Če izvajalec v tako določenem roku ne pošlje popolnega poročila, lahko organ JPP začasno zadrži izplačilo odprtih zahtevkov izvajalca iz izvajanja koncesijske pogodbe, dokler izvajalec ne pošlje popolnega poročila.

(1)Izvajalec je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov povzroči koncedentu ali tretjim osebam sam, pri njem zaposleni ali pogodbeni izvajalci.

(2)Koncedent izključno subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe po koncesijski pogodbi povzroči izvajalec uporabnikom storitev ali tretjim osebam.

(3)Tretja oseba lahko zahteva povračilo škode od koncedenta šele po tem, ko je zoper izvajalca vložila pisni odškodninski zahtevek in mu postavila razumen rok za povračilo škode, vendar izvajalec na zahtevo ni odgovoril ali je povračilo škode delno ali v celoti zavrnil, hkrati pa je njeno zahtevo zoper izvajalca pravnomočno zavrnilo tudi sodišče ali je bil pravnomočni izvršilni naslov neizterljiv.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja organ JPP.

(2)Nadzor zajema pregled finančnega poslovanja izvajalca, nadzor nad izvajanjem dejavnosti ter nadzor nad ustreznostjo uporabe prevoznih sredstev in naprav ter drugih sredstev za izvajanje dejavnosti in tudi pregled skladnosti poslovanja izvajalca z drugimi predpisi.

(3)Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem javnih linijskih prevozov potnikov v cestnem prometu izvajajo inšpektorji inšpektorata, pristojnega za nadzor področja javnega potniškega prometa.

(4)Izvajalec mora omogočiti organu JPP neomejen dostop do vseh evidenc in programske opreme izvajalca, ki se nanašajo na izvajanje gospodarske javne službe.

(1)Izvajalec mora organu JPP omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije ter uradnim osebam in pooblaščencem organa JPP brez nepotrebnega odlašanja in omejitev zagotoviti dostop do zahtevanih vsebin in sredstev ter njihovo nemoteno uporabo.

(2)Nadzor lahko organ JPP izvaja v prostorih izvajalca, v vozilih, s katerimi opravlja javne linijske prevoze, ali na avtobusnih postajah ali postajališčih in drugje na linijah.

(3)Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času izvajalca. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom organa JPP. Osebe, ki izvajajo nadzor, morajo podatke o poslovanju izvajalca obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.

Organ JPP pri izvajalcu spremlja in ocenjuje kakovost opravljenih storitev. Če ugotovi odstopanje kakovosti storitve od standardov, določenih s to uredbo in koncesijsko pogodbo, lahko uveljavi pogodbene kazni, določene v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha:

-        zaradi prenehanja koncesijske pogodbe;

-        z odvzemom koncesije;

-        zaradi prenehanja izvajalca.

(1)Koncesijska pogodba redno preneha s potekom časa in z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank.

(2)Koncesijska pogodba preneha z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi bistvene kršitve obveznosti druge stranke. Odstop zaradi kršitve pogodbe se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi, pri čemer rok za odstop ne sme biti krajši od treh mesecev.

(3)Stranki koncesijske pogodbe se lahko kadar koli med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki izjavo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Koncedent in izvajalec se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe ni smotrno ali mogoče. Pobuda in sporazum morata biti v pisni obliki.

(1)Koncedent lahko z odločbo delno ali v celoti odvzame koncesijo:

1.če izvajalec ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz 43. člena te uredbe;

2.če izvajalec ne začne izvajati koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo, ali če obstaja utemeljen dvom, da izvajalec v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;

3.če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali koncesionirana gospodarska javna služba;

4.če se je koncesija bistveno spremenila in je treba zaradi tega opraviti nov postopek izbire izvajalca;

5.če je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire izvajalca;

6.če je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali Pogodbe o Evropski uniji (prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 13; v nadaljnjem besedilu: PEU) ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU ali PDEU, zaradi česar koncesija ne bi smela biti podeljena izvajalcu;

7.če izvajalec ne spoštuje zahteve koncedenta glede zamenjave podizvajalca, za katerega obstajajo razlogi za izključitev;

8.če izvajalec po lastni krivdi ne izvaja koncesije, zaradi česar nastanejo motnje pri izvajanju storitev;

9.če izvajalec pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo;

10.če izvajalec v primeru prostih zmogljivosti vozila neupravičeno odklanja opravljanje prevoza zainteresiranim potnikom;

11.če izvajalec v avtobus, v katerem so še proste zmogljivosti, ne sprejme potnikov z vnaprej kupljenimi vozovnicami;

12.če izvajalec ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih uradne osebe organa JPP izdajo v okviru nadzora nad koncesijo;

13.če je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je izvajalec dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

14.če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz pogodbe;

15.če izvajalec ne omogoča organu JPP izvajanja nadzora;

16.če izvajalec ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad izvajalcem pri izvajanju koncesije.

(2)Delni odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za posamezno linijo. Mogoč je v primerih iz 2. do 8. točke prejšnjega odstavka.

(3)Odvzem koncesije pomeni odvzem koncesije za vse linije, po katerih v skladu s koncesijsko pogodbo opravlja prevoze izvajalec.

(4)Organ JPP pisno opozori izvajalca na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.

(5)Če je izvajalec konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev izvajalca.

(1)Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem izvajalca, če nima univerzalnega pravnega naslednika.

(2)V primeru univerzalnega pravnega naslednika izvajalca koncesijsko razmerje ne preneha, ampak se prenese na pravnega naslednika v skladu z določbami 47. člena te uredbe.

(3)Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na vozilih in drugih sredstvih izvajalca, namenjenih izvajanju koncesije, ima koncedent izločitveno pravico v skladu z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo. Koncedent lahko uveljavlja izločitveno pravico tudi v drugih načinih prenehanja izvajalca (likvidacija, izbris). V tem primeru koncedent vplača ustrezen del vrednosti izločenega premoženja v stečajno ali likvidacijsko maso.

(4)Če je izvajalec konzorcij, zaradi prenehanja enega člana konzorcija ali več teh ali uvedbe stečaja nad njimi koncesijsko razmerje ne preneha, če lahko drugi člani konzorcija izvajajo koncesijo.

(1)Če v primeru prenehanja koncesijskega razmerja ni podeljena nova koncesija ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javna služba javni linijski prevoz potnikov nepretrgano izvajala v določenem koncesijskem sklopu, jo mora v tem sklopu izvajati dosedanji izvajalec pod pogoji dosedanjega koncesijskega razmerja do podelitve nove koncesije ali največ 12 mesecev.

(2)Če je koncesijsko razmerje prenehalo iz razlogov, zaradi katerih dosedanji izvajalec ne more več nadaljevati izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, se v primeru prenehanja koncesijskega razmerja in ko nova koncesija ni podeljena ali ni drugače zagotovljeno, da bi se javna služba nepretrgano izvajala v določenem koncesijskem sklopu, sklene pogodba z enim ali več izvajalci v drugih koncesijskih sklopih, in sicer do podelitve nove koncesije ali največ za 12 mesecev. Za sklenitev pogodbe iz tega odstavka ministrstvo z zainteresiranimi izvajalci izvede pogajanja.

(1)Storitve v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov se financirajo iz:

-        sredstev plačil potnikov za opravljene prevozne storitve (prevoznina);

-        sredstev iz proračuna Republike Slovenije in koncedenta za izvajanje obveznosti te javne službe;

-        sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb;

-        drugih sredstev, ki jih pridobi izvajalec na podlagi posebnih predpisov in so namenjena za financiranje ali sofinanciranje prevozov določenih kategorij potnikov (subvencije za prevoze dijakov in študentov, subvencije za invalidne osebe in podobne subvencije za določene kategorije potnikov).

(2)Sredstva iz prejšnjega odstavka in pogodbene kazni so prihodek organa JPP in se uporabljajo izključno za opravljanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, pri čemer mora izvajalec za vsako sofinanciranje, povezano z izvajanjem gospodarske javne službe, pridobiti soglasje organa JPP.

(3)Izvajalec mora organu JPP razkriti obseg sofinanciranja lokalnih skupnosti in drugih pravnih ali fizičnih oseb.

(1)Cene prevoznih storitev (prevoznina) se oblikujejo glede na vrsto vozovnice.

(2)Prevoznina se določi na potnika in izročeno prtljago.

(3)Prevoznine in njihova medsebojna razmerja so določena v tarifi prevoznin iz Priloge 3.

Na podlagi tarife organ JPP določi cenik prevoznin in morebitne popuste.

Če izvajalec za posamezne kategorije potnikov pridobiva subvencije ali druga sredstva, ki se obračunajo na višino prevoznine, se pri izračunu višine tega zneska uporablja prevoznina, določena s cenikom, posameznemu potniku, za katerega je prejel subvencijo, pa lahko izvajalec zaračuna le razliko med prevoznino, določeno s cenikom, in subvencijo.

(1)Ponudbena cena izraža odhodke in stroške, ki jih ima izvajalec z izvajanjem gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, preračunana na kilometer javnega prevoza. Cena vključuje zlasti: stroške goriva, amortizacijo vozil in drugih sredstev za izvajanje koncesije, organizacije izvajanja storitev izvajalca, stroške dela in primeren dobiček. S sklenitvijo koncesijske pogodbe ponudbena cena postane pogodbena cena.

(2)Ponudbeno ceno po strukturi stroškov in odhodkov navede izvajalec v vlogi za pridobitev koncesije na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa za podelitev koncesije po tej uredbi.

(1)Pogodbeni znesek je enak zmnožku pogodbene cene na kilometer in obsegu izvajanja storitev gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, izraženega v kilometrih. Prihodki iz izvajanja gospodarske javne službe in prihodki iz vseh drugih virov so prihodki organa JPP.

(2)Če je izvajalec sestavljen iz več pravnih ali fizičnih oseb (konzorcij), se pogodbeni znesek plačuje enemu od njih ali na račun, ki ga določijo.

(3)(črtan)

(4)Izvajalec ni v nobenem primeru upravičen do povračila istih stroškov iz več pravnih naslovov.

(1)Pogodbena cena se lahko spremeni, če se upravičeno spremenijo stroški in obseg izvajanja gospodarske javne službe v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(2)Pogodbena cena se lahko spremeni v primerih, ko koncesionar določene vožnje izvaja z vozili na alternativna goriva v skladu z uredbo, ki ureja alternativna goriva v prometu in način zagotavljanja infrastrukture zanje. Spremenjeno pogodbeno ceno lahko koncesionar predlaga s predložitvijo podrobnega izračuna spremembe stroškov in odhodkov v primerjavi z vozili na dizelski pogon, za znesek povišanja ponudbene cene pa se za razdalje, prevožene z vozili na alternativna goriva, poveča tudi nadomestilo. Koncesionar se o predlogu povišane pogodbene cene uskladi z organom JPP.

Prilagoditev pogodbenega zneska se izvaja v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(1)Sistem enotne vozovnice je obvezen veljavni sistem prevoza potnikov v javnem linijskem medkrajevnem avtobusnem in železniškem prevozu potnikov. Organ JPP upravlja sistem enotne vozovnice in določa pravila za delovanje sistema enotne vozovnice.

(2)Udeleženci sistema enotne vozovnice so organ JPP, izvajalci, izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, avtobusne postaje in drugi izvajalci prevozov ali dobavitelji storitev, s katerimi organ JPP sklene pogodbo o vključitvi v sistem enotne vozovnice. Vsi udeleženci sistema enotne vozovnice so člani poravnalnega sistema enotne vozovnice.

(3)Tarife prevozov v avtobusnem prometu morajo biti poenotene s tarifami sistema enotne vozovnice.

(1)Enotna vozovnica se uporablja za prevozne storitve, izvajane v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, ter prevozne storitve, izvajane v okviru gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu. Organ JPP lahko enotno vozovnico opredeli tudi kot izključni način za zagotovitev določenih storitev v tem obsegu.

(2)Organ JPP lahko za določen čas testno ali za poseben namen uvede enotno vozovnico za prevozne in dopolnilne storitve na poljubnem območju za posamezne vrste prevozov, potnikov ali okoliščin pod posebnimi pogoji in s prilagojenimi ali brezplačnimi tarifami.

(3)V sistem enotne vozovnice, ki jo uvede organ JPP v skladu s prejšnjim odstavkom, so obvezno vključeni izvajalci po tej uredbi, avtobusne postaje in drugi pogodbeni prodajalci vozovnic.

(4)Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za mestni linijski prevoz potnikov na podlagi pogodbe med upravljavcem mestnega linijskega prevoza potnikov in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna integracija.

(5)Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za javni prevoz potnikov po žičniških napravah, za katere je podeljena koncesija za izvajanje gospodarske javne službe javni prevoz potnikov po žičniških napravah, na podlagi pogodbe med upravljavcem javnega prevoza potnikov po žičniških napravah in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna integracija.

(6)Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za druge vrste prevoza potnikov na podlagi pogodbe med upravljavcem druge vrste prevoza potnikov in organom JPP. S pogodbo se določijo zlasti upravljavska, tarifna in finančna integracija.

(7)Organ JPP lahko uvede enotno vozovnico za druge prevozne in dopolnilne storitve na podlagi pogodbe s posameznim gospodarskim subjektom, dobaviteljem blaga in storitev, o udeležbi v sistemu enotne vozovnice.

(1)Enotno vozovnico po tej uredbi v imenu in za račun organa JPP prodajajo izvajalci, izvajalec gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, avtobusne postaje in drugi izvajalci prevozov, s katerimi organ JPP sklene pogodbo o vključitvi v sistem enotne vozovnice in druge zainteresirane osebe.

(2)Organ JPP na podlagi javnega poziva sklepa pogodbe o prodaji enotne vozovnice z avtobusnimi postajami. Na podlagi javnega poziva lahko organ JPP sklepa tudi pogodbe o prodaji enotne vozovnice z drugimi zainteresiranimi osebami.

(3)Višino provizij ali nadomestil za prodajo enotnih vozovnic uskladita organ JPP in prodajalec iz prvega odstavka tega člena na podlagi analize, ki upošteva tržne pogoje in primeren dobiček.

(4)Cena v celoti subvencionirane enotne vozovnice se izračuna enako, kot se izračunajo druge letne cene enotnih vozovnic.

(5)Po obračunu provizije za prodane vozovnice se prihodki iz posameznega koncesijskega sklopa nakažejo na TRR koncedenta.

(6)Izvajalcu in izvajalcu gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu se za prodajo enotne vozovnice na lastnih prodajnih mestih, razen za prodajo v vozilu, priznajo dodatni upravičeni stroški izvajanja gospodarske javne službe.

(1)Uporaba enotne vozovnice za sklenitev posla (prevozna pogodba, dodatne in dopolnilne storitve) v okviru njene osebne, krajevne in časovne veljavnosti se izvede z njeno validacijo.

(2)Organ JPP udeležencem sistema enotne vozovnice zagotavlja vpogled v anonimizirane podatke o validacijah enotne vozovnice.

(3)Če potniku validacija z osebno, krajevno in časovno veljavno enotno vozovnico tehnično ni omogočena, se vse do njene morebitne validacije šteje, da izvajalec vozovnico potniku izda s potnikovim vstopom v prevozno sredstvo.

(4)Organ JPP udeležencem sistema enotne vozovnice in potnikom zagotavlja pridobivanje enotnih informacij o sistemu enotne vozovnice in elementih sistema, ki zadevajo potnika, preko namenskega klicnega centra in preko informacijskega sistema za podporo uporabnikom.

(1)Sredstva, pridobljena s prodajo enotne vozovnice, se namenijo za:

-        kritje stroškov prodajne provizije ali najema prodajnih mest;

-        kritje stroškov izdaje in poravnave v višini največ do pet odstotkov sredstev, pridobljenih s prodajo enotne vozovnice;

-        poravnavo na podlagi uporabe enotne vozovnice opravljenih prevozov in drugih storitev;

-        kritje stroškov in financiranje razvoja sistemov javnih služb, povezanih z mobilnostjo, in enotne vozovnice;

-        reševanje reklamacij v višini največ do pet odstotkov od polne cene vozovnice s subvencijo brez DDV, če je reklamacija posledica napake izdajatelja. Reševanje reklamacij se praviloma rešuje na prodajnem mestu, kjer je bila vozovnica kupljena, sicer je reševalec reklamacije upravičen do nadomestila za reševanje reklamacije.

(2)Obračunsko obdobje je koledarski mesec, obračun pa se izvede za pretekli mesec v desetih delovnih dneh tekočega meseca.

(3)Podrobno se način obračuna določi:

-        za izvajalca gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu v posebni pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med izvajalcem in organom JPP;

-        za izvajalca mestnega linijskega prevoza potnikov v pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med upravljavcem mestnega linijskega prevoza potnikov in organom JPP;

-        za izvajalca javnega prevoza potnikov po žičniških napravah v pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med upravljavcem javnega prevoza potnikov po žičniških napravah in organom JPP;

-        za avtobusne postaje in druge udeležence sistema enotne vozovnice v pogodbi o vključitvi v sistem enotne vozovnice, sklenjeni med udeležencem in organom JPP.

(1)Podjetje, ki ima ob uveljavitvi te uredbe sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov, do prenehanja koncesijske pogodbe nadaljuje izvajanje gospodarske javne službe na podlagi Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 29/19 in 79/21).

(2)Dovoljenja organa JPP iz drugega odstavka 13. člena in dovoljenja organa JPP iz drugega odstavka 14. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 29/19 in 79/21), veljajo do poteka veljavnosti.

(3)Za začasne koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi šestega in sedmega odstavka 50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19 in 94/21), se do njihovega izteka še naprej uporabljajo določbe Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 29/19 in 79/21), ki so se v skladu s 86. členom navedene uredbe uporabljale za dosedanja koncesijska razmerja.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek morajo podjetja, s katerimi so bile sklenjene začasne koncesijske pogodbe, cene mesečnih in integriranih mesečnih vozovnic, ki so nižje od cen, določenih v tarifah prevoznin iz Priloge 3 te uredbe, uskladiti do začetka izvajanja novih koncesij za opravljanje javne gospodarske službe javni linijski prevoz potnikov po tej uredbi, vendar najpozneje do 23. aprila 2025.

(1)Do zagotovitve možnosti redne validacije enotne vozovnice ob njeni uporabi za prevoz s prevoznimi sredstvi po voznem redu v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, do začetka izvajanja novih koncesij za opravljanje javne gospodarske službe javni linijski prevoz potnikov po tej uredbi, vendar najpozneje do 23. aprila 2025, se sredstva iz prvega odstavka 71. člena te uredbe v obsegu, namenjenem za poravnavo storitev izvajalcev, ki jih ti opravijo v okviru gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov (storitve koncesionarjev), in storitev izvajalca gospodarske javne službe prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu (v nadaljnjem besedilu: storitve izvajalca GJS ŽP), predhodno razdelijo na del za poravnavo storitev izvajalcev in del za poravnavo storitev izvajalca GJS ŽP v vnaprej določenih deležih.

(2)Deleža iz prejšnjega odstavka sta enaka deležema posamezne vrste prevoza v skupni polni vrednosti subvencioniranih vozovnic dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih v letu 2015.

Organ JPP objavi javni razpis za podelitev koncesije najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, o koncesiji te javne službe in o ureditvi sistema enotne vozovnice (Uradni list RS, št. 29/19 in 79/21).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se za razmerja med strankami, ki so ali bodo sklenjena na podlagi veljavnih koncesijskih pogodb, ter za obstoječa razmerja posebnih linijskih prevozov in linijskih prevozov v mestnem prometu, predpis iz prejšnjega odstavka uporablja do poteka koncesijskih razmerij, ki so nastala na njegovi podlagi, oziroma do poteka veljavnosti izdanih dovoljenj organa JPP.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Snopi linij Priloga 2: Standard dostopnosti Priloga 3: Tarifa prevoznin