Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M1A/1 – interkonekcija Rogatec

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod M1A/1 – interkonekcija Rogatec (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot Priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v januarju 2021 pod številko projekta 7168 izdelalo podjetje Projekt, d. d., Nova Gorica.

(4)Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in potrjena sprejemljivost vplivov na okolje z odločbo št. 35409-197/2016/71 z dne 11. 2. 2021.

(1)Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dovoljena odstopanja in nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Rogatec.

(3)Okoljsko poročilo, ki ga je v januarju 2021 izdelalo podjetje IBE, d. d., z dodatkom – presojo sprejemljivosti gradnje na varovana območja, ki jo je v februarju 2020 izvedel Center za kartografijo favne in flore, je kot priloga objavljeno skupaj z državnim prostorskim načrtom.

(4)Oznake, navedene v 3. do 7., 9., 10., 12., 17., 18., 20., 32. in 33. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

-        prenosni plinovod M1A/1 (v nadaljnjem besedilu: plinovod M1A/1) od mejne merilno-regulacijske postaje Rogatec (v nadaljnjem besedilu: MMRP Rogatec) do slovensko-hrvaške meje,

-        MMRP Rogatec,

-        sprejemno-oddajna čistilna postaja Sotla (v nadaljnjem besedilu: SOČP Sotla),

-        prestavitev obstoječega prenosnega plinovoda M1A MMRP Rogatec–reka Sotla (v nadaljnjem besedilu: plinovod M1A) na odseku med železniško progo in reko Sotlo,

-        sistem katodne zaščite,

-        ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,

-        odstranitev rastja in ureditev površin po zgraditvi plinovoda,

-        krajinska ureditev na območju MMRP Rogatec in SOČP Sotla, na območjih prečkanj gozdnih površin in območjih sanacije zemljišč po gradnji ter

-        vse druge ureditve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje načrtovanih ureditev.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Tlake (1173): 629/1, 629/2, 629/6, 898/1, 898/2, 898/3, 899, 904/1, 904/3, 905/1, 905/3, 905/4, 905/5, 905/6, 906/2, 906/3, 908/1, 908/2, 908/3, 908/4, 911, 912/1, 921/2, 921/7, 922/2, 922/3, 925/1, 925/2, 925/3, 925/4, 925/5, 925/6, 925/7, 925/8, 931, 932/1, 934/1, 941, 942/2, 943/1, 943/2, 944/1, 944/2, 944/3, 946/1, 946/2, 994/2, 997, 998, 1001, 1004, 1007, 1009, 1010, 1011, 1012, 1014/2, 1015/1, 1017/1, 1017/2, 1018, 1019, 1020/1, 1022/3, 1022/5, 1022/9, 1022/11, 1022/13, 1023/2, 1025/1, 1025/3, 1038/1, 1038/2, 1039/13, 1044/3, 1060/2;

-        k. o. Trška Gorca (1174): 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/5, 267/6, 267/7, 267/8, 267/9, 267/10, 267/11, 267/13, 267/14, 267/15, 272/1, 274/8, 274/11, 288/1, 289, 294/3, 294/4, 294/5, 295/1, 295/3, 296/2, 418/3, 418/4, 421, 423, 424, 425, 426, 427, 428, 429, 801/4;

-        k. o. Rogatec (1178): 1327, 275/2, 275/3, 286/2, 286/3, 344/4, 348, 349, 350, 351, 353, 354, 364, 365/1, 365/2, 368, 369, 370, 371, 372, 377, 378, 379, 390, 391, 394, 395, 396, 397, 398, 399, 400, 401, 402, 404, 405/2, 406, 407, 408/1, 408/2, 409, 410/1, 459/1, 459/2, 459/3, 460/1, 460/2, 461, 462, 463, 464, 466, 467, 469, 486, 488, 517/1, 517/2, 517/3, 520/2, 520/3, 521/1, 956, 960/11, 979/1, 980/1, 985, 1014, 1015, 1078, 1327.

(2)Območja izključne rabe za razširitev MMRP Rogatec in gradnjo SOČP Sotla:

-        k. o. Tlake (1173): 898/1, 898/2, 905/1, 908/2, 911;

-        k. o. Rogatec (1178): 407, 408/2, 409.

(3)Razlivna območja:

-        k. o. Rogatec (1178): 402, 404, 405/2, 406, 407, 408/1, 408/2, 461, 462, 463, 464, 467, 469, 980/1.

(4)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.7.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

1.zemljišča izključne rabe so na območju objektov energetske infrastrukture MMRP Rogatec in SOČP Sotla;

2.zemljišča omejene rabe so:

-  zemljišča na območju 5 m od osi plinovoda M1A/1 obojestransko zunaj območij izključne rabe,

-  zemljišča za ureditev pripadajoče komunalne infrastrukture zunaj območij izključne rabe,

-  zemljišča za prestavitev obstoječe energetske in komunalne infrastrukture,

-  zemljišča za ureditev sistema katodne zaščite s kabelskimi trasami zunaj območij izključne rabe,

-  zemljišča, na katerih so razlivna območja;

3.zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.

(2)Namenska raba zemljišč, razen tistih na območjih izključne rabe, se ne spreminja.

(3)Zemljišča, ki so opredeljena kot razlivna območja, so trajno namenjena kmetijski dejavnosti.

(4)Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 12., 13., 26. in 27. členu te uredbe.

(1)Trasa plinovoda M1A/1 v dolžini 3,8 km poteka od obstoječe MMRP Rogatec do usklajene stične točke na slovensko-hrvaški meji. Poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M1A, razen na krajših odsekih, kjer poteka kot nov koridor v prostoru.

(2)Trasa plinovoda M1A/1 poteka od MMRP Rogatec proti jugu. Pri tem prečka regionalno cesto R2-432 (Rogatec–Majšperk–Kidričevo), potok Draganja, regionalno cesto R3-689 (Podlehnik–Žetale–Rogatec), potok Žahenberc, glavno cesto G2-107 (Celje–Šentjur pri Celju–Šmarje pri Jelšah–Dobovec) in železniško progo št. 32 d. m.–Rogatec–Stranje–Grobelno ter se zaključi na usklajeni stični točki v strugi reke Sotle.

(3)Plinovod M1A/1 se na delu trase, ki poteka vzporedno s plinovodom M1A, položi v oddaljenosti 8 m od obstoječega plinovoda M1A. Ob upoštevanju prostorskih možnosti, konfiguracije zemljišča, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve, krajinske slike, varstvenih območij ter infrastrukturnih objektov in naprav je odmik lahko večji, izjemoma pa tudi manjši, vendar ne manjši od 3,0 m medsebojnega svetlega odmika.

(1)Plinovod M1A/1 ima premer cevi do vključno 800 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 bar. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih po veljavnih standardih in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda. Povečana varnost je zahtevana na vseh prečkanjih cest, železnic, pri poteku v bližini obstoječih objektov in na morfološko zahtevnem zemljišču.

(2)Predvidena višina nadkritja med končno urejenim zemljiščem in temenom cevi znaša najmanj 1,0 m. Na območju poselitve, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture in na obdelovalnih površinah glede na vrsto kulture se globina nadkritja poveča. Od MMRP Rogatec proti jugu, v dolžini 415 m, znaša višina nadkritja najmanj 1,4 m.

(3)Za objekte in naprave na trasi plinovoda M1A/1 se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito stavb pred delovanjem strele.

(4)Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo plinovodna cev in vse inštalacije, ki so vkopane v zemljo na območju MMRP Rogatec. S katodno zaščito se plinovod ščiti tudi pred vplivi blodečih tokov zaradi enosmerne električne vleke ob železniški progi. Naprave za katodno zaščito se priključijo na elektroenergetsko omrežje. Lokacija anodnega ležišča s kabelsko traso je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim, list 2.1). Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta.

(5)Lega cevovodov in vseh drugih njihovih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji 0,5 km in na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi pri vseh prečkanjih cest in vodotokov. Pri potekih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.

(6)Ob plinovodu se za potrebe izvajanja nadzora in upravljanja plinovodnega sistema ter podatkovnega povezovanja plinovodnih objektov (MMRP Rogatec, SOČP Sotla) po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov. Na mestih odcepov kabla ali na mestih kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški.

Za dostop do trase plinovoda se uporabijo obstoječe javne in gozdne ceste. Za dostop do trase plinovoda se rekonstruirata obstoječi poljski poti s priključkom na regionalno cesto R2-432 (Rogatec–Majšperk–Kidričevo) oziroma glavno cesto G2-107 (Celje–Šentjur pri Celju–Šmarje pri Jelšah–Dobovec). Dostopna pot je asfaltirana ali makadamska s širino vozišča najmanj 3 m. Za vse gradbiščne priključke se pridobi soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

(1)MMRP Rogatec se zgradi na severni strani platoja obstoječe MMRP Rogatec ob regionalni cesti R2-432 (Rogatec–Majšperk–Kidričevo).

(2)Plato MMRP Rogatec je velikosti 40 × 55 m na nazivni koti 247,00 m n. v. Plato je vkopan v pobočje. Severno pobočje je oblikovano z brežino naklona 1:3. Zahodni rob platoja je zavarovan z gabioni v dolžini 55 m in višine 2 m. Plato se ogradi s panelno ograjo višine do 2,5 m, ki je oblikovno prilagojena obstoječi ograji. Pohodne površine na platoju se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali pranimi betonskimi ploščami, krožna cesta in delovne površine pred objekti se asfaltirajo, druge površine se posujejo s prodom. Ograja med platojem obstoječe postaje in dograjenim delom platoja se odstrani, prometne površine in po potrebi tudi druga infrastruktura se povežejo z obstoječo infrastrukturo na območju obstoječe MMRP Rogatec.

(3)Dostop do platoja se izvede čez območje obstoječe MMRP Rogatec z obstoječega priključka na regionalno cesto R2-432 (Rogatec–Majšperk–Kidričevo).

(4)Na platoju se zgradijo naslednji objekti:

-        objekt merilno-regulacijskih linij velikosti 28 × 10,5 m, višine 6,2 m, zgradi se kot funkcionalno enotni prostor za več regulacijskih linij, ki se pokrije z dvokapno streho naklona največ 10°, izvede se protihrupna fasada, barva fasade je nesvetleča in neizstopajoča, oblikovanje objekta se prilagodi obstoječim objektom MMRP Rogatec,

-        zbiralnik kondenzata, pokrit s streho dvokapnico, velikosti 6 × 5 m, z naklonom največ 10°, zbiralnik se postavi v armiranobetonsko lovilno skledo,

-        jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina velikosti 3,15 × 3,15 m in višine 15 m,

-        plinske naprave: sprejemna čistilna naprava, oddajna čistilna postaja in filter-separatorji za čiščenje plina ter

-        drugi pomožni objekti, ki dopolnjujejo namen načrtovanega objekta.

(5)Na platoju se zgradijo notranja cesta in delovne površine z elementi, ki zagotavljajo prevoznost intervencijskim vozilom. Delovne površine se omejijo z dvignjenimi robniki in so nagnjene proti lovilnikom olj. Za elektroenergetsko napajanje se izvede elektroenergetski kablovod iz obstoječe MMRP Rogatec. Na platoju se izvede razsvetljava s svetili, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru. Padavinska voda s strešin se spelje v obstoječi potok ob postaji, z delovnih površin pred objekti prek lovilnikov olj in peskolovov. Padavinska voda z notranje ceste se odvaja gravitacijsko na nižje ležeče zemljišče. Tehnološke odpadne vode se zbirajo v zbiralnikih. Na telekomunikacijsko omrežje se plato priključi prek obstoječega priključka. Po potrebi se zaščitijo ali prestavijo obstoječi infrastrukturni vodi in objekti na MMRP Rogatec.

(1)SOČP Sotla se izvede 300 m severno od glavne ceste G2-107 (Celje–Šentjur pri Celju–Šmarje pri Jelšah–Dobovec) v dolini potoka Žahenberc.

(2)Plato SOČP Sotla je velikosti 23 × 38 m na nazivni koti 230,60 m n. v. Plato je nasipan z brežinami naklona 1:3. Vzhodni rob platoja je zavarovan z opornim zidom dolžine 50 m in višine 2 m. Plato se ogradi z mrežno ograjo višine do 2,5 m, na njem se zgradijo jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina velikosti 1,5 × 1,5 m in višine 3 m ter temelji plinovodnih naprav. Pohodne površine in površine okrog nadzemnih plinovodnih naprav se tlakujejo z betonskimi pranimi ploščami, dovoz in obračališče ter delovne površine se asfaltirajo, druge površine se posujejo s prodom. Delovne površine in obračališče se omejijo z dvignjenimi robniki. Padavinska voda ponika v tla razpršeno znotraj ograje platoja. Dostopna pot in obračališče pred platojem se izvedejo v makadamu.

(3)Dostop do platoja se izvede z lokalne ceste LC 358011 (107-Žahenberc). Cesta se zgradi z elementi, ki zagotavljajo prevoznost merodajnim vozilom. Obračališče se uredi na platoju, zunaj ograjenega dela objekta.

(1)Delovni pas za gradnjo plinovoda sega 18 m na eno stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje cevi, polaganje plinovoda v jarek in odlaganje izkopane rodovitne prsti) in 10 m na drugo stran od osi plinovoda (odlaganje izkopanega materiala), razen pri poteku skozi gozd, kjer je delovni pas širok 12 m na eno stran od osi plinovoda in 11 m na drugo stran od osi plinovoda. Ožji del delovnega pasu (za odlaganje izkopanega materiala) je praviloma na strani, na kateri poteka obstoječi plinovod M1A. Delovni pas se določi tudi za potrebe gradnje drugih prostorskih ureditev (dostopne poti), ki segajo zunaj območja delovnega pasu plinovoda.

(2)Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka varovana območja, območja s posebnimi geološkimi pogoji, območja z visoko podtalnico, vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej ter na območjih začasnega skladiščenja plinovodnih cevi je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim, listi 2.1–2.3).

(1)Pred gradnjo se rastje odstrani v celotnem delovnem pasu. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstrani tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa. Rob preseke je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen.

(2)Severno pobočje platoja MMRP Rogatec se zatravi in zasadi z višjimi avtohtonimi grmovnicami. Vzhodna brežina se zatravi. Vegetacija ob Strmskem potoku se ohrani v največji možni meri in dosadi proti severu, v smeri najbližje stanovanjske stavbe. Če bo na mestu prečkanja plinovoda s potokom poseka širša od potrebnega varnostnega odmika, se manjkajoča drevesna vegetacija znova zasadi z vrstama črna jelša in bela vrba. Zahodna brežina, ki je zavarovana z gabioni, se zasadi z avtohtonimi popenjavkami. Pas od koritnice ob ograji do vznožja gabionov se zatravi.

(3)Plato SOČP Sotla se zasadi tako, da zasaditev ne ovira pogleda na Donačko goro. Na zelenici zahodno od dostopne ceste se zasadi višja grmovnica. Na južnem in vzhodnem robu dostopne ceste se brežina zasadi z avtohtonimi grmovnicami. Vse površine zunaj ograje, ki niso utrjene, se zatravijo. Zid ob vzhodnem robu platoja se v celotni dolžini zasadi z avtohtono vednozeleno popenjavko. Če bo na mestu prečkanja plinovoda s potokom poseka širša od potrebnega varnostnega odmika, se manjkajoča drevesna vegetacija znova zasadi z avtohtonimi obvodnimi vrstami.

(4)Kovinski deli vseh nadzemnih objektov se pobarvajo v temnejših neizstopajočih barvah brez sijaja.

(5)Varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokim drevjem. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob ter izvede rekultivacija njivskih površin, se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Zatravi se z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja.

(6)Za celotno traso in nadzemne objekte plinovoda se kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt krajinske arhitekture, ki vsebuje sanacijo gozdnih robov, obnovo živic v odprti krajini in zasaditve ob območjih nadzemnih objektov.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so dopustni tudi naslednji posegi, pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta:

-        rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,

-        urejanje vodotokov,

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih,

-        postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) oddaljeni od osi plinovoda najmanj 5 m.

(2)Za vse posege se pridobi soglasje investitorja, oziroma če je plinovodno omrežje že zgrajeno in predano v uporabo, njegovega upravljavca.

(3)Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobi soglasje projektnih soglasodajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.

(1)Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:

-        projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja,

-        če se med gradnjo plinovoda M1A/1 ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda,

-        trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,

-        gospodarska javna infrastruktura se ne prestavlja na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo,

-        odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več za to, za kar so bili zgrajeni,

-        pred začetkom izvajanja strojnih del se vsi podzemni komunalni vodi ročno odkopljejo v celotni širini jarka.

(2)Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda M1A/1 z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve z gospodarsko javno infrastrukturo in grajenim javnim dobrim, listi 2.1–2.3).

Križanje železniških prog se izvede s podvrtavanjem z vgradnjo plinovodne cevi v zaščitni cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi do tirov je najmanj 2 m in najmanj 1 m do dna odvodnih jarkov in signalnih kablov.

(1)Križanje državnih cest se izvede s podvrtavanjem z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Kadar to ni mogoče, investitor v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih cest, za prekop ceste pridobi soglasje lastnika in upravljavca državnih cest.

(2)Križanje občinskih cest in gozdnih cest se izvede s prekopom, razen kolesarske poti V, ki se podvrta.

(3)Višina nadkritja nad temenom cevi je pri državnih cestah najmanj 2 m, pri občinskih cestah pa najmanj 1,5 m glede na nivo vozišča.

(1)Vodoravna križanja plinovoda M1A/1 in podzemnega omrežja elektronskih komunikacij se izvedejo praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu je križanje zunajnivojsko. Križanje se izvede tako, da plinovod poteka pod kablom v razdalji najmanj 0,5 m. Na mestu križanja se izvede zaščita voda z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno na plinovodno cev.

(2)Ob SOČP Sotla se prestavi obstoječi vod elektronskih komunikacij v dolžini 135 m tako, da nova trasa poteka zunaj ograje SOČP Sotla.

(3)V bližini napeljav elektronskih komunikacij ni dovoljen strojni izkop ali miniranje.

(4)Dopustne so tudi prestavitve posameznih drogov in začasne prestavitve vodov elektronskih komunikacij za čas gradnje.

(1)Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu je križanje zunajnivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvede sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa se izvede med gradnjo.

(2)Prestavijo se:

-        vodovod PEHD 90 pri SOČP Sotla v dolžini 25 m tako, da nova trasa poteka na južni strani platoja SOČP Sotla vzporedno z brežino nasipa in z odmikom najmanj 1 m od brežine,

-        vodovod PE 90 do vodovodnega črpališča Trška Gorca v dolžini 200 m tako, da poteka vzporedno z obstoječim plinovodom M1A na vzhodni strani z odmikom 5 m,

-        vodovod PE 63 od vodovodnega črpališča Trška Gorca do vrha pobočja nad črpališčem v dolžini 210 m tako, da poteka vzporedno z obstoječim plinovodom na vzhodni strani z odmikom 5 m, in

-        signalni kabel za potrebe vodovoda od vodovodnega črpališča Trška Gorca do vrha pobočja nad črpališčem v dolžini 205 m tako, da poteka vzporedno s prestavljenim vodovodom na vzhodni strani obstoječega plinovoda M1A z odmikom 4 m.

Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu je križanje zunajnivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna, bližnji jaški morajo imeti odprtine.

Pri križanju ali približevanju plinovoda srednje- in nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:

-        najmanjši odmik med plinovodom in stojnim mestom je 5 m, če odmika ni možno zagotoviti, se stojno mesto prestavi,

-        pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati,

-        najmanjši odmik med plinovodom in elektroenergetskim podzemnim kablom ali ozemljilom je pri paralelnem vodenju 1,5 m, če odmika ni možno zagotoviti, se kabli zaščitijo s polaganjem v kabelsko kanalizacijo ali prestavitvijo kabla na predpisani odmik,

-        v primeru križanja plinovodne cevi s podzemnim kablom je minimalni svetli odmik 0,50 m, na mestu križanja se izvede zaščita kabla z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno na plinovodno cev,

-        nizkonapetostni elektroenergetski kabel za vodovodno črpališče Trška Gorca se prestavi v dolžini 200 m tako, da poteka vzporedno s prestavljenim vodovodom PE90 na vzhodni strani obstoječega plinovoda M1A z odmikom 4 m,

-        nizkonapetostni elektroenergetski kabel ob SOČP Sotla se nadviša za 90 cm in zaščiti s cevjo PE.

(1)Križanja z distribucijskim plinovodnim omrežjem se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom s svetlim vertikalnim odmikom najmanj 0,5 m, praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Na mestu križanja se izvede zaščita distribucijskega plinovoda z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno na plinovodno cev.

(2)Prestavi se odsek plinovoda M1A s premerom cevi 500 mm in tlačne stopnje 50 bar v dolžini 40 m med železniško progo in stično točko na slovensko-hrvaški meji. Prečkanje reke Sotle se izvede s podvrtavanjem, na preostalem odseku se plinovod vkoplje z višino nadkritja med končno urejenim zemljiščem in temenom cevi najmanj 1,2 m. Odsek, ki ni več v uporabi, se opusti.

(3)Na plinovodu M1A se od MMRP Rogatec proti jugu, v dolžini 420 m, namesti opozorilni trak.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.7, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Če se med gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.

(3)Nadzemne oznake plinovoda se ne postavljajo na območjih in objektih kulturne dediščine oziroma v njihovi neposredni bližini.

(4)Po zaključku del se zemljišče ob neposredni bližini objektov in območij kulturne dediščine vzpostavi v prvotno stanje in obnovijo se vsi uničeni elementi kulturne krajine.

(5)Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Območja ohranjanja narave so: naravna vrednota Sotla 1 (evid. št. 4429), naravna vrednota Draganja s pritoki (evid. št. 6000), območje Natura 2000 Sotla s pritoki (evid. št. SI3000303), ekološko pomembno območje Sotla (evid. št. 16500).

(2)Med gradnjo in po posegu se upoštevajo naslednji pogoji:

-        na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega v najmanjši možni meri,

-        košnja za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin se izvaja najmanj dvakrat letno, v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta, predvsem na območjih gozdnih posek in ob vodotokih,

-        na območju gradbišč sredi strnjenih gozdov se delovna vozila in mehanizacija pred vstopom na gradbišče operejo,

-        sečnja drevja in grmovnic se izvaja od 1. septembra do 1. marca. Pri tem se preveri, ali so v morebitnih duplinah netopirji, v primeru njihove najdbe pa se obvesti naravovarstveni nadzornik. Posekani les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseke. Sečnja dreves, debelejših od 0,5 m, poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za hrošče),

-        na območju delovnega pasu se v gozdu in ob vodotokih zunaj pasu 5 m od osi plinovoda levo in desno do roba delovnega pasu predvidi pogozditev vseh poškodovanih površin z avtohtono drevesno vegetacijo. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se zasadi z avtohtonimi grmovnimi vrstami,

-        pri vzdrževalnih delih širina preseke, ki se skozi višjo vegetacijo in gozd vzdržuje v zatravljeni obliki s košnjo, ne sme presegati 2,5 m levo in desno od osi plinovoda. V pasu od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se vzdržuje grmovni pas. Od 5 m do osi plinovoda levo in desno se omogoča nemotena rast drevja,

-        pri vzdrževalnih delih se širina preseke, ki se vzdržuje ob vodotoku, ohranja v najmanjši še dopustni širini, kot to zahteva varnost plinovoda. Na poseki se omogoči razrast vegetacije avtohtonih (ob)vodnih makrofitov in visokih steblik,

-        pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka, in ne ruva.

(3)Pri prečkanju vodotokov se izvedejo tudi naslednji ukrepi:

-        regulacije vodotokov ter druge spremembe vodnega toka in režima niso dovoljene,

-        pri poseganju v vodotoke in njihovo neposredno bližino se v čim večji meri ohranja lesnata obrežna vegetacija,

-        vsi ostanki gradbenega materiala in drugi odpadki se odstranijo.

(4)Investitor o začetku del najmanj 14 dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo narave.

(1)S podvrtavanjem se izvede prečkanje Draganje s pritokom na območju naravne vrednote, Sotle in potoka Žahenberc. Druga prečkanja vodotokov in jarkov se izvedejo s prekopom.

(2)Plinovod na priobalnem zemljišču mora prenesti obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.

(3)Pri posegih v vodotoke in v njihovo bližino se upoštevajo naslednji pogoji:

-        prečkanja vodotokov s prekopom se uredijo z dodatno obbetoniranimi cevmi,

-        prečkanja in posegi v struge vodotokov se izvedejo tako, da ne spremenijo pretoka vode, njene kakovosti in biološke raznovrstnosti, med deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti ter se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice,

-        teme cevi plinovoda je najmanj 1,5 m pod priobalnim zemljiščem,

-        globina vkopa pod strugo se določi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,

-        struga vodotoka se na območju prečkanja s prekopom zaščiti proti vodni eroziji s kamnito oblogo (zaklinjen lomljenec) le pri tistih prečkanjih, kjer je to za zaščito proti vodni eroziji nujno potrebno,

-        glede na značilne naravne razmere zemljišča in morfologijo vsakega vodotoka se protierozijska zaščita dna določi za vsako prečenje in za vsak vodotok posebej v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,

-        pri poseganju v vodotoke ne sme nastati novo erozijsko žarišče, ne sme biti ogrožena stabilnost zemljišča in obstoječih objektov ali preprečen odtok visokih voda in hudournikov, če pride do porušitve brežin, se vzpostavi prvotno stanje, brežine se zavarujejo s kamnito oblogo,

-        med gradbenima jamama na obeh straneh vodotoka za postavitev mehanizacije za podvrtavanje se obrežno rastje v opredeljenem delovnem pasu ne poseka,

-        pri podvrtavanju se izvedejo ukrepi za preprečevanje odtekanja, ponikanja ali spiranja izvrtanine ali drugih snovi v podzemne vode,

-        ob prečkanjih vodotokov in jarkov je delovni pas čim ožji,

-        v dolinah vodotokov se plinovod dodatno zaščiti proti vzgonu,

-        postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov nista dovoljena,

-        območje prečkanja vodotokov se uredi tako, da se ohranita dostopnost do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela,

-        dela v omočenem delu struge in na brežinah vodotokov se ne izvajajo v času drsti rib,

-        prečkanja se izvajajo po predhodnem soglasju Uprave Republike Slovenije za pomorstvo in v prisotnosti rečne nadzorne službe.

(1)Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:

-        zaščita plinovoda proti vzgonu,

-        začasni nasipi izkopanega materiala na poplavnih območjih se prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode v primeru nenadnih poplav,

-        dela se ne izvajajo v času obsežnih padavin ali obdobju večje verjetnosti nastanka poplav,

-        takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob izgradnji plinovoda poškodovane,

-        kjer je možno, se izkopni material iz jarka odlaga na vzvodno stran jarka glede na smer toka poplavne vode,

-        dostopne poti so na koti obstoječega zemljišča.

(2)Trajno odlaganje viškov izkopanega materiala ni dovoljeno.

(3)Na razlivnih območjih iz 4. člena te uredbe so na kmetijskih zemljiščih dovoljeni samo posegi, ki ne zmanjšujejo poplavnega volumna.

(1)Globina in način polaganja plinovoda M1A/1 na območju kmetijskih zemljišč se prilagodita tako, da je kmetijska proizvodnja po končani gradnji kar najmanj omejena. Gradbena in strojna dela se izvajajo izven obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.

(2)Nad plinovodom M1A/1 se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda M1A/1. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, zemljišče se ne obdeluje globlje od 0,5 m, poleg tega se ne postavljajo opore, namenjene za kmetijstvo in sadjarstvo.

(3)Delovišče za gradnjo se v dolini potoka Žahenberc uredi tako, da se obstoječi rastlinjak ohrani.

(4)Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določbami 28. člena te uredbe.

(5)Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Po gradnji se v okoliških gozdovih zagotovijo vsaj enake spravilne razmere.

(6)Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in definira mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).

(7)Dela v gozdu, razen sečnje drevja in grmovnic, ki je določena v 24. členu te uredbe, lahko potekajo od začetka julija do konca februarja, hrupna dela pa od začetka julija do konca decembra.

(8)V gozd in na pomlajene gozdne površine se ne odlagajo panji, ostanki materiala od gradnje in se ne razprostirajo viški izkopanega materiala.

(9)Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.

(1)Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina prsti.

(2)Pri izkopu je treba ločiti zgornji rodovitni (humusni) sloj prsti od spodnjih slojev in ob zasutju vračati plasti tal v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane. Nasipi so lahko visoki do vključno 1,5 m. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati. Na neobdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani ločeno najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Na obdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani tudi na voznih površinah (transportnih poteh) delovnega pasu in na površinah, na katere se odlaga material od izkopa.

(3)Gradnja na močvirnih tleh se opravlja v suhem vremenu ali v zimskem času. Bolj zamočvirjena območja se prečkajo z začasnimi prevoznimi potmi, ki se utrdijo.

(4)Gradnja v strmih pobočjih se izvaja v kamninsko podlago ali s stabilizacijskimi ukrepi (na primer mreže, brizgani beton, mikropiloti, tirnice).

(5)Na območjih, na katerih so bili pred gradnjo plinovoda opaženi znaki erozije, se plinovod zaščiti, obstoječi erozijski procesi se ustavijo in prepreči se nastajanje novih erozijskih žarišč. Izvedejo se naslednji ukrepi:

-        izkopi in zasipi gradbene jame se izvedejo hitro in sprotno, z dolžinsko omejenimi izkopi,

-        dela se izvajajo v suhem vremenu,

-        stabilizacija zemljine v zasutem jarku, na primer z vrečami, napolnjenimi s peskom ali suho betonsko mešanico,

-        za zaščito rodovitne zemlje se izvedejo popleti iz šibja višine približno 30 cm z lesenimi koli. Popleti se položijo poševno na strmino za odvod meteorne vode zunaj delovnega pasu,

-        na gozdnih površinah in travnikih se delovni pas takoj po končani gradnji zatravi, na primer z biotorkretom ali vodno setvijo z rastno pulpo, da se prepreči površinsko spiranje tal.

(6)Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje. Zasipni material v jarku se utrdi do naravne zbitosti tako, da ne prihaja do posedanja površine nad jarkom. Pri tem se uporabi izkopana zemljina s posamezne lokacije in po potrebi zemljina z drugih lokacij na trasi, ki je neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno-organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju na lokaciji in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.

(7)Po končani gradnji se z gradbišč odstrani ves odvečni material, vse poškodovane travniške površine in opuščene površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (seneni drobir), obdelovalne kmetijske površine se razrahljajo.

V suhem in vetrovnem vremenu se vlažijo prevozne in gradbene površine.

(1)V bližini stanovanjskih stavb se gradnja in prevozi opravljajo v dnevnem času ob delovnikih, od ponedeljka do petka, razen ob praznikih, od 6. do 18. ure, pri tem se prevozne poti v največji meri izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.

(2)V primeru uporabe gradbene mehanizacije, ki povzroča močne sunke ali stalne tresljaje, se v bližini grajenih objektov njihovo obratovanje prilagodi tako, da se doseže čim manjša izpostavljenost objektov tresljajem in hrupu.

(3)Na najbolj izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov se po začetku izvajanja del izvedejo kontrolne meritve hrupa. V primeru izmerjenih prekoračitev hrupa se postavijo začasne protihrupne pregrade, ki zaslanjajo neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Vrsto in način postavitve protihrupne ograde določi strokovno usposobljena oseba (strokovnjak za hrup).

(1)Nevarni odpadki, mednje spada tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi se zbirajo ločeno in predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.

(2)Zeleni odrez se ločeno odpelje na odlagališče komunalnih odpadkov ali v organizirane zbirne centre.

(3)Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.

(4)Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in kondenzat filter-separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.

(5)Če se pri izkopih naleti na nasutje odpadkov, se odpadki odstranijo v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:

-        posamezni deli trase plinovoda M1A/1 z vsemi pripadajočimi ureditvami ob trasi plinovoda,

-        MMRP Rogatec,

-        SOČP Sotla,

-        prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve in začasne prestavitve drugih objektov ter vodne ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev,

-        drugi ukrepi in ureditve, predvideni s to uredbo,

-        dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.

(2)Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo zaključene funkcionalne celote, ki ne povzročajo škodljivega vpliva na vodni režim ali stanje voda ter poplavno varnost.

(1)Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        monitoring območij ohranjanja narave,

-        monitoring hrupa.

(2)Med gradnjo se zagotovi naslednji nadzor:

-        nadzor kmetijskih zemljišč.

(3)Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        monitoring hrupa na območju MMRP Rogatec,

-        monitoring območij ohranjanja narave.

(4)Med obratovanjem se zagotovi naslednji nadzor:

-        nadzor sanacijskih zasaditev.

(5)Če rezultati monitoringa in nadzora v času gradnje in obratovanja plinovoda M1A/1 pokažejo preseganje dovoljenih mejnih vrednosti ali nedoseganje predpisanega stanja, se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

-        dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,

-        dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,

-        sanacija poškodb,

-        spremembe rabe prostora ali objektov in

-        drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(1)Gradbišče in začasna odlagališča viškov materiala, ki ne bo uporabljen za neposredno zasipanje plinovoda M1A/1 v jarku, se uredijo le v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal tako, da se zagotovi varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(2)Za postavitev gradbiščnih kontejnerjev za pisarne, garderobe, sanitarije, priročna skladišča in podobno ter začasna skladišča plinovodnih cevi in drugega gradbenega materiala se na območju državnega prostorskega načrta uporabijo površine v okviru delovnega pasu, ki se ogradijo z gradbiščno ograjo.

(3)Med gradnjo ni dovoljen prevoz mehanizacije nad obstoječim plinovodom M1A. Kadar je nujno potreben, se obstoječa plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (na primer z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem). Nad plinovodno cevjo je dovoljeno le začasno odlaganje izkopanega zemeljskega materiala na način, ki ne zahteva vožnje mehanizacije nad plinovodom.

(4)Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov tako, da ni možno njihovo približevanje tokovodnikom na razdaljo, manjšo od 3 m. Omogoči se neoviran dostop do vseh elektroenergetskih daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.

(5)Pri gradnji nastali material od izkopa v skupni količini 47 780 m 3 se uporabi za zasip jarka, ureditev platojev objektov na plinovodu, del materiala se izravna na lokaciji izkopa v okviru delovnega pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostali material v skupni količini 2 060 m 3 se odpelje na urejena odlagališča.

(6)Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da v največji možni meri potekajo zunaj stanovanjskih naselij.

(7)Hitrost vozil na gradbišču ne sme presegati 10 km/h.

(8)Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventni izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Skladiščenje goriva na gradbišču plinovoda ni dopustno.

(9)Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi. V struge vodotokov se ne posega z materialom, ki vsebuje nevarne spojine.

(10)Svetilke se lahko postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno. Izberejo se take svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru.

(11)Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti kot pred gradbenim posegom.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v 33. in 34. členu, so obveznosti investitorja tudi:

-        pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo,

-        pred začetkom del pregledati, popisati in fotodokumentirati stanje kmetijskih zemljišč in objektov,

-        pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav, pa tudi v njihove varovalne pasove,

-        pravočasno seznaniti prebivalce z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,

-        seznanjanje prebivalcev ob plinovodu s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem,

-        ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,

-        omogočiti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov ter delovanje omrežja elektronskih komunikacij,

-        zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste vzpostaviti vsaj v prvotno stanje,

-        pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.

(1)Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(2)Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dovoljena odstopanja glede tlorisnih dimenzij objektov in višine objektov ter višinskih kot objektov. Odstopanje pri tlorisnih gabaritih je + 15 %, pri višini objektov pa + 10 %. Objekti se lahko izvedejo tudi manjši, kot je določeno s to uredbo. Lokacijsko se lahko nadzemni plinovodni objekti prestavijo vzdolž trase plinovoda M1A/1.

(3)Dovoljena so odstopanja pri trasi plinovoda M1A/1 in širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Začasne dostopne poti se lahko v dogovoru z lastniki zemljišč prilagodijo stanju na terenu. Vsa navedena dovoljena odstopanja morajo upoštevati pogoje iz prvega odstavka tega člena.

(4)Med gradnjo so dovoljeni dodatni zaščitni gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in ureditve gospodarske javne infrastrukture, če se za to izkaže potreba in niso v nasprotju s smernicami in pridobljenimi mnenji nosilcev urejanja prostora.

(5)Gradbenotehnični podporni ukrepi, hidrotehnični ukrepi in ureditev gospodarske javne infrastrukture, ki so predpisani z državnim prostorskim načrtom, se, če se z naknadnimi tehničnimi rešitvami dokaže, da niso potrebni, ne izvedejo.

(6)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe ali njihovih posameznih etap, določenih v 32. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditve, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec plinovodnega omrežja.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje izključne rabe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe šteje, da je v celoti spremenjen in dopolnjen Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 19/14 in 20/14 – popr.).

(2)Z dnem uveljavitve te uredbe se za razlivna območja iz tretjega odstavka 4. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni 45., 84. in 86. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 19/14 in 20/14 – popr.).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-20/2021 Ljubljana, dne 17. junija 2021 EVA 2021-2550-0012 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Priloga: Grafični prikaz meje državnega prostorskega načrta