Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem, ki se nahajajo v delovnem okolju ali so posledica katerekoli dejavnosti, ki vključuje kemične snovi in zavezujoče mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z:

1.Direktivo Komisije z dne 29. maja 1991 o določitvi indikativne mejne vrednosti v skladu z Direktivo Sveta 80/1107/EGS o varovanju delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim, fizikalnim in biološkim dejavnikom pri delu (91/322/EGS) (UL L št. 177 z dne 5. 7. 1991, str. 22) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),

2.Direktivo Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (štirinajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 131 z dne 5. 5. 1998, str. 11), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2024/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Sveta 98/24/ES v zvezi z mejnimi vrednostmi svinca in njegovih anorganskih spojin ter diizocianatov (UL L št. 2024/869 z dne 19. 3. 2024),

3.Direktivo Komisije 2000/39/ES z dne 8. junija 2000 o določitvi prvega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (UL L št. 142 z dne 16. 6. 2000, str. 47) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2019/1831/EU z dne 24. oktobra 2019 o določitvi petega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktive Komisije 2000/39/ES (UL L št. 279 z dne 31. 10. 2019, str. 31),

4.Direktivo Komisije 2006/15/ES z dne 7. februarja 2006 o določitvi drugega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES ter o spremembi Direktive 91/322/EGS in Direktive 2000/39/ES (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 36),

5.Direktivo Komisije 2009/161/EU z dne 17. decembra 2009 o določitvi tretjega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost pri izvajanju Direktive Sveta 98/24/ES in o spremembi Direktive 2000/39/ES (UL L št. 338 z dne 19. 12. 2009, str. 87) zadnjič spremenjeno z Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),

6.Direktivo 2014/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o spremembi direktiv Sveta 92/58/EGS, 92/85/EGS, 94/33/ES, 98/24/ES ter Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta z namenom prilagoditve Uredbi (ES) št. 1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (UL L št. 65, z dne 5. 3. 2014, str. 1),

7.Direktivo Komisije 2017/164/ES z dne 31. januarja 2017 o določitvi četrtega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktiv Komisije 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU (UL L št. 27 z dne 1. 2. 2017, str. 115),

8.Direktivo Komisije 2019/1831/EU z dne 24. oktobra 2019 o določitvi petega seznama indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v skladu z Direktivo Sveta 98/24/EU ter o spremembi Direktive Komisije 2000/39/ES (UL L št. 279 z dne 31. 10. 2019, str. 31) in

9.Direktivo 2022/431/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2022 o spremembi Direktive 2004/37/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu (UL L št. 88 z dne 16. 3. 2022, str. 1).

(1)Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni rakotvornim oziroma mutagenim snovem, razen če ta pravilnik določa višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

(2)Ta pravilnik se ne uporablja za prevoz nevarnega blaga oziroma nevarnih kemičnih snovi, razen če ta pravilnik določa višjo raven varnosti in zdravja pri delu.

(3)Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za dela, pri katerih so delavci izpostavljeni ionizirajočem sevanju.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.»Kemična snov« je kemični element ali njegove spojine v naravnem stanju ali pridobljene, uporabljene ali sproščene, vključno sproščene kot odpadek, pri katerikoli dejavnosti pri delu, ne glede na to ali so proizvedene namerno ali nenamerno in ne glede na to ali so dane na trg ali ne.

2.»Nevarna kemična snov« je katerokoli kemična snov, ki:

-  ustreza merilom za razvrščanje kot nevarna v katerikoli razred nevarnosti oziroma nevarnosti za zdravje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353 z dne 31. 12. 2008, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1272/2008/ES), ne glede na to, ali je navedena kemična snov razvrščena v navedeni uredbi ali ne;

-  lahko, čeprav po merilih za razvrščanje ni nevarna snov v skladu s prejšnjo alinejo, zaradi svojih fizikalno – kemičnih, kemičnih ali toksikoloških lastnosti in načina kako je uporabljena ali prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev ter tudi kemično snov, ki se ji v skladu s 4. členom tega pravilnika določi mejno vrednost za poklicno izpostavljenost.

3.»Prah« je disperzno porazdeljena trdna snov v zraku, ki nastane z mehanskimi postopki ali mešanjem. K prahovom prištevamo tudi dim iz termičnih ali kemičnih procesov.

4.»Dim« je disperzno porazdeljena trdna snov v zraku, ki nastane s toplotnimi oziroma kemičnimi procesi ali postopki.

5.»Inhalabilna (inspirabilna ali groba) frakcija (I)« je del celotnega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja.

6.»Alveolarna (respirabilna ali fina) frakcija (A)« je del vdihanega prahu ali dima, ki ga delavec vdihne skozi nos ali usta iz območja vdihavanja in ki vsebuje dovolj majhne delce, da pridejo v alveole (pljučne mešičke).

7.»Dejavnost, ki vključuje kemične snovi«, je vsako delo, pri katerem se kemične snovi uporabi ali se jih namerava uporabiti, vključno s proizvodnjo, ravnanjem, skladiščenjem, prevozom, odstranjevanjem in obdelavo, ali ki so rezultat takega dela.

8.»Mejna vrednost za poklicno izpostavljenost« je povprečna koncentracija nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki na splošno ne škoduje zdravju delavca, če delavec dela pri koncentraciji nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, ki je manjša ali enaka mejni vrednosti nevarne kemične snovi, 8 ur na dan / 40 ur na teden polno delovno dobo, pri normalnih mikroklimatskih razmerah in pri fizično lahkem delu. Mejna vrednost je podana za 8-urno izpostavljenost. Mejna vrednost nevarnih snovi v zraku na delovnem mestu je podana pri temperaturi 20 °C in tlaku 1,013 × 10 5 Pa.

9.»Kratkotrajna vrednost (KTV)« je koncentracija nevarne kemične snovi v zraku na delovnem mestu znotraj območja vdihavanja, ki ji je delavec brez nevarnosti za zdravje lahko izpostavljen krajši čas. Izpostavljenost kratkotrajni vrednosti lahko traja največ 15 min. in se ne sme ponoviti več kot štirikrat v delovni izmeni, med dvema izpostavljenostima tej koncentraciji pa mora preteči najmanj 60 minut. Kratkotrajna vrednost se izraža v mg/m 3 ali v ml/m 3 (ppm), podana pa je kot mnogokratnik dovoljene prekoračitve mejne vrednosti.

10.»Biološka mejna vrednost (BAT)« je opozorilna raven nevarne kemične snovi in njenih metabolitov v tkivih, telesnih tekočinah ali izdihanem zraku, ne glede na to, ali je nevarna kemična snov vnesena v organizem z vdihavanjem, zaužitjem ali skozi kožo.

11.»Biološki monitoring« je določanje škodljive snovi oziroma njenih metabolitov oziroma bioloških učinkov, nastalih zaradi delovanja te snovi v organizmu.

12.»Nadzorovanje zdravja« je ocena zdravstvenega stanja delavca v povezavi z izpostavljenostjo določenim kemičnim snovem pri delu.

13.»Nevarnost« je lastnost kemične snovi, ki lahko potencialno škoduje.

14.»Tveganje« je verjetnost, da pride pri uporabi oziroma izpostavljenosti delavca kemični snovi do škodljivega delovanja na človeški organizem.

15.»Pristojni organ« je organ, pristojen za inšpekcijo dela.

(1)Zavezujoče mejne vrednosti nevarnih kemičnih snovi za poklicno izpostavljenost so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)Ob zavezujočih mejnih vrednosti iz Priloge 1 tega pravilnika je mejna vrednost za prah 10 mg/m 3 za inhalabilno frakcijo in 1,25 mg/m 3 za alveolarno frakcijo, če prah nima rakotvornih, mutagenih, teratogenih, fibrogenih, strupenih ali alergičnih učinkov. Če ima prah katerokoli od naštetih lastnosti, se za prah upošteva mejno vrednost posamezne nevarne snovi iz Priloge 1 tega pravilnika.

(3)Zavezujoče biološke mejne vrednosti so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Kemične snovi so razvrščene po CAS številkah v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(4)Kadar obstajajo utemeljeni dokazi, da je potrebna revizija ali uvedba drugačnih zavezujočih mejnih vrednosti za nevarne kemične snovi iz Priloge 1 tega pravilnika ali drugačnih zavezujočih bioloških mejnih vrednosti nevarnih snovi iz Priloge 2 tega pravilnika, delodajalec o tem obvesti pristojni organ.

Na zahtevo pristojnega organa delodajalec posreduje vse podatke o koncentracijah nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu. Pristojni organ o tem poroča ministru, pristojnemu za delo.

(1)Delodajalec pred pričetkom izvajanja vsake dejavnosti ugotovi, če so na delovnem mestu prisotne nevarne kemične snovi. Če delodajalec ugotovi njihovo prisotnost, oceni tveganje za varnost in zdravje delavcev, ki ga predstavlja prisotnost kemičnih snovi na delovnem mestu.

(2)Delodajalec pri oceni tveganja upošteva:

1.nevarne lastnosti kemičnih snovi,

2.podatke o varnosti in zdravju, ki jih priskrbi dobavitelj (na primer ustrezne varnostne liste) v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L št. 396 z dne 30. 12. 2006, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1907/2006/ES),

3.raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,

4.količino kemičnih snovi,

5.druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,

6.mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ter biološke mejne vrednosti,

7.učinek preventivnih ukrepov, ki so ali bodo sprejeti,

8.rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago.

(3)Dobavitelj kemične snovi na zahtevo delodajalcu poda dodatne informacije, ki so potrebne za oceno tveganja in, če je to mogoče, tudi specifično oceno tveganja za uporabnike.

(4)Delodajalec dokumentira oceno tveganja. Na podlagi te ocene delodajalec ugotovi, kateri ukrepi iz 7. in 8. člena tega pravilnika so bili sprejeti. Ocena tveganja lahko vključuje utemeljitev delodajalca, da je zaradi narave in obsega tveganj v zvezi s kemičnimi snovmi, nadaljnja podrobna ocena tveganja nepotrebna. Oceno tveganja delodajalec sproti dopolnjuje, zlasti če je prišlo do pomembnih sprememb, zaradi katerih ocena ni več ustrezna, ali kadar to zahteva rezultat zdravstvenega nadzora.

(5)Delodajalec pri oceni tveganja upošteva tudi druge aktivnosti na delovnem mestu, kot je vzdrževanje, pri katerih je možno pričakovati večjo izpostavljenost, kakor tudi druge vzroke, zaradi katerih lahko pride do škodljivih učinkov na zdravje in varnost delavcev potem, ko so že bili sprejeti in izvedeni vsi tehnični ukrepi.

(6)Pri dejavnostih, pri katerih prihaja do izpostavljenosti več nevarnim kemičnim snovem, delodajalec oceni tveganje, ki ga predstavlja kombinacija tveganj zaradi vseh kemičnih snovi.

(7)Delodajalec zagotovi, da se v primeru nove dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, delo začne šele potem, ko se oceni tveganje in ko se uvede potrebne preventivne ukrepe.

(1)Delodajalec pri izvajanju svojih obveznosti za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri vsaki dejavnosti, ki vključuje nevarne kemične snovi, sprejme potrebne preventivne ukrepe, v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu, kakor tudi ukrepe navedene v tem pravilniku.

(2)Delodajalec tveganje za varnost in zdravje delavcev pri delu, ki vključuje nevarne kemične snovi, odpravi ali zmanjša na najmanjšo možno mero na naslednje načine:

1.z načrtovanjem in organizacijo sistemov dela na delovnem mestu,

2.z zagotavljanjem primerne delovne opreme in uvedbo vzdrževalnih postopkov, ki zagotavljajo varnost in zdravje delavcev pri delu,

3.z zmanjševanjem števila delavcev, ki so izpostavljeni ali so lahko izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem,

4.z zmanjševanjem trajanja in intenzitete izpostavljenosti,

5.s primernimi higienskimi ukrepi,

6.z znižanjem količine kemičnih snovi, ki so prisotne na delovnem mestu na najmanjšo možno mero, ki se zahteva za določeno vrsto dela,

7.z ustreznimi postopki na delovnem mestu, vključno s postopki za varno ravnanje, skladiščenje in prevoz nevarnih kemičnih snovi in odpadkov, ki vsebujejo take kemične snovi, znotraj delovnega mesta.

(3)Kadar rezultati ocene tveganja iz prvega odstavka prejšnjega člena pokažejo tveganje za varnost in zdravje delavcev, se uporabijo posebni varnostni in preventivni ukrepi ter ukrepi za spremljanje, ki so določeni v 8., 9. in 12. členu tega pravilnika.

(4)Kadar rezultati ocene tveganja iz prvega odstavka prejšnjega člena pokažejo, da zaradi količine nevarne kemične snovi, ki je prisotna na delovnem mestu, obstaja le minimalno tveganje za varnost in zdravje delavcev in za zmanjšanje tveganja zadoščajo ukrepi, sprejeti v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se določbe 8., 9. in 12. člena tega pravilnika ne uporabljajo.

(1)Delodajalec zagotovi, da je tveganje, ki ga predstavlja nevarna kemična snov za varnost in zdravje delavcev pri delu, odpravljeno ali zmanjšano na najmanjšo možno mero.

(2)Delodajalec nadomesti nevarno kemično snov ali proces s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za varnost in zdravje delavcev, če je to tehnično možno. Kadar zaradi vrste dejavnosti tveganja ni možno odpraviti z nadomestitvijo nevarne kemične snovi ali procesa s kemično snovjo ali procesom, ki ni nevaren ali je manj nevaren za varnost in zdravje delavcev, delodajalec zagotovi, da se tveganje zmanjša na najmanjšo možno mero z uporabo varnostnih in preventivnih ukrepov, ki ustrezajo oceni tveganja v skladu s 6. členom tega pravilnika. Ti ukrepi vključujejo po prednostnem vrstnem redu:

-        načrtovanje ustreznih delovnih procesov in tehničnih regulacijskih naprav in uporabo ustrezne opreme in materialov, da se prepreči ali čim bolj zmanjša sproščanje nevarnih kemičnih snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu;

-        uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov pri izvoru tveganja, kot na primer primerno prezračevanje in primerni organizacijski ukrepi;

-        uporaba individualnih varnostnih ukrepov, vključno z uporabo osebne varovalne opreme.

(3)Glede na stopnjo in vrsto tveganja delodajalec zagotovi nadzorovanje zdravja v skladu z 12. členom tega pravilnika.

(4)Delodajalec redno in kadar pride do spremembe pogojev, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev kemičnim snovem, izvaja meritve koncentracij kemičnih snovi, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje delavcev na delovnem mestu in pri tem upošteva mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost. Delodajalec pri izvajanju meritev nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu upošteva periodiko, določeno v standardu SIST EN 689.

(5)Delodajalec pri izvajanju ukrepov, ki temeljijo na oceni tveganja iz 6. člena tega pravilnika, upošteva rezultate meritev iz prejšnjega odstavka. Delodajalec v primerih prekoračitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost ugotovi vzroke in takoj ukrepa ter opravi kontrolne meritve. Pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov delodajalec upošteva vrsto te mejne vrednosti.

(6)Na osnovi celotne ocene tveganja in splošnih načel za preprečevanje tveganj, navedenih v 7. členu tega pravilnika, delodajalec sprejme tehnične oziroma organizacijske ukrepe, ki ustrezajo vrsti delovnega postopka, vključno s skladiščenjem, ravnanjem in ločevanjem nekompatibilnih kemičnih snovi tako, da delavce zavaruje pred nevarnostmi, ki jih povzročajo fizikalno-kemične lastnosti kemičnih snovi. Delodajalec ukrepa po prednostnem vrstnem redu, tako da:

-        prepreči prisotnost nevarnih koncentracij vnetljivih snovi ali nevarnih količin kemično nestabilnih snovi na delovnem mestu,

-        se izogne prisotnosti izvorov vžiga, ki bi lahko povzročili požar in eksplozije, ali neugodnim pogojem, ki bi lahko privedli do škodljivih fizikalnih učinkov nestabilnih snovi ali mešanic snovi,

-        zmanjša škodljive učinke za zdravje in varnost delavcev v primeru požara ali eksplozije zaradi vžiga vnetljivih snovi ali škodljivih fizikalnih učinkov, ki jih lahko povzročijo kemično nestabilne snovi ali mešanice snovi.

(7)Delodajalec zagotovi, da je oblika, izdelava in dobava delovne opreme in varovalnih sistemov za varovanje delavcev v skladu s predpisi o varnosti strojev in s predpisi o varnosti proizvodov. Delodajalec sprejete tehnične in organizacijske ukrepe uskladi s predpisi, ki urejajo opremo in varovalne sisteme, ki so namenjeni uporabi v potencialno eksplozivni atmosferi. Delodajalec sprejme ukrepe za zagotovitev ustreznega nadzora obrata, opreme in strojev ali zagotovi opremo za preprečevanje eksplozij ali sisteme za sproščanje tlaka pri eksploziji.

(1)Z namenom, da se zagotovi varnost in zdravje delavcev pred nezgodo ali nevarnim pojavom zaradi prisotnosti nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu, delodajalec določi postopek ukrepanja z akcijskim načrtom, v primeru takšnega dogodka. Delodajalec zagotovi, da ti ukrepi obsegajo tudi praktične varnostne vaje, ki se redno izvajajo in ustrezna sredstva za prvo pomoč.

(2)V primeru pojava dogodka iz prejšnjega odstavka, delodajalec takoj sprejme ukrepe za ublažitev posledic tega dogodka in o tem obvesti vse prizadete delavce. Delodajalec za ponovno vzpostavitev normalnega stanja:

-        uvede ustrezne ukrepe za čimprejšnje saniranje nastale situacije,

-        dovoli dostop na prizadeta območja le delavcem, ki so nujno potrebni za izvajanje popravil in drugega nujnega dela.

(3)Delodajalec delavcem, ki smejo delati na prizadetem območju, zagotovi ustrezno varovalno obleko, osebno varovalno opremo, posebno varnostno opremo in drugo opremo, ki jo morajo uporabljati, dokler obstaja tako stanje. Delodajalec zagotovi, da nezavarovane osebe ne ostanejo na prizadetem območju.

(4)Delodajalec zagotovi ustrezne opozorilne in druge komunikacijske sisteme, ki so potrebni za opozarjanje na povečano tveganje za varnost in zdravje, poskrbi za ustrezni odziv in za takojšnjo uvedbo ustreznih ukrepov, pomoči, izhodov v sili in reševalne akcije.

(5)Delodajalec zagotovi, da so informacije o nujnih ukrepanjih v zvezi z nevarnimi kemičnimi snovmi dostopne notranjim in zunanjim službam za ukrepanje pri nezgodah in nevarnih pojavih. Te informacije vsebujejo:

-        vnaprejšnje obvestilo o nevarnosti pri delu, ukrepe za ugotavljanje nevarnosti, varnostne ukrepe in postopke, tako da službe za nujno ukrepanje lahko pripravijo svoje lastne postopke za odziv in varnostne ukrepe,

-        podatke o specifičnih nevarnostih, ki se pojavijo ali se lahko pojavijo ob času nezgode ali nevarnega pojava, vključno s podatki o postopkih, pripravljenih v skladu s tem členom.

(1)Delodajalec zagotovi, da so delavci oziroma njihovi predstavniki:

-        seznanjeni z oceno tveganja in spremembami na delovnem mestu, ki narekujejo spremembe v oceni tveganja,

-        obveščeni o nevarnih kemičnih snoveh, ki se pojavljajo na delovnem mestu, o vrsti teh snovi, tveganju za varnost in zdravje, ustreznih mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost in podobno,

-        usposobljeni in obveščeni o ustreznih varnostnih ukrepih za preprečevanje tveganja ter o njihovih obveznostih za zagotavljanje njihove lastne varnosti in varnosti drugih delavcev na delovnem mestu,

-        obveščeni o načinu dostopa do kateregakoli varnostnega lista, ki ga priskrbi dobavitelj v skladu z 31. členom Uredbe 1907/2006/ES.

(2)Delodajalec listine in podatke iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju okoliščin, ki se spreminjajo, sproti dopolnjuje in jih posreduje delavcem na različne načine, ustno, pisno, z individualnim poukom ali usposabljanjem, podprto s pisnimi podatki, odvisno od vrste in stopnje tveganja, na delavcem razumljiv način.

(3)Kadar posode in cevi, ki se uporabljajo za nevarne kemične snovi pri delu, niso označene v skladu s predpisi o označevanju kemičnih snovi in varnostnih znakih na delovnem mestu, delodajalec zagotovi, da so vsebine posod in cevi, kot tudi vrste vsebine in s tem povezane nevarnosti, razvidne.

(4)Proizvajalci ali dobavitelji delodajalcu na njegovo zahtevo priskrbijo vse podatke o nevarnih kemičnih snoveh, ki so potrebni za oceno tveganja iz 6. člena tega pravilnika, če Uredba 1907/2006/ES in Uredba 1272/2008/ES ne vsebujeta obveznosti za dajanje podatkov.

(1)Prepovedana je proizvodnja, izdelava ali uporaba kemičnih snovi in dejavnosti, ki vključujejo kemične snovi, navedenih v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika. Namen prepovedi je preprečitev izpostavljenosti delavcev tveganju za zdravje, ki ga predstavljajo določene kemične snovi oziroma določene dejavnosti.

(2)Prepovedane kemične snovi oziroma dejavnosti iz Priloge 3 tega pravilnika se izjemoma lahko uporabljajo:

-        kadar je edini namen uporabe znanstvena raziskava in preizkušanje, vključno z analizo,

-        za dejavnosti, ki so namenjene odstranjevanju kemičnih snovi, ki so prisotne v obliki stranskih proizvodov ali odpadnih proizvodov,

-        za proizvodnjo kemičnih snovi iz prejšnjega odstavka, v primeru da so te kemične snovi polizdelki ali se uporabljajo med proizvodnjo.

(3)Delodajalec prepreči izpostavljenost delavcev kemičnim snovem iz prvega odstavka tega člena tako, da zagotovi proizvodnjo in čimprejšnjo uporabo takih kemičnih snovi kot polizdelkov v zaprtem sistemu, iz katerega se lahko kemične snovi iz Priloge 3 tega pravilnika odstrani samo, če je to potrebno za nadzorovanje procesa ali popravilo sistema.

(4)Pred uporabo kemičnih snovi iz Priloge 3 tega pravilnika, za izjeme iz drugega odstavka tega člena, delodajalec pristojnemu organu predloži prijavo. Prijava vsebuje naslednje podatke:

1.razlog uporabe,

2.količino kemične snovi (letna poraba),

3.vključene dejavnosti oziroma reakcije ali procese,

4.število delavcev, ki bi lahko bili izpostavljeni,

5.predvidene varnostne ukrepe za varovanje zdravja in zagotavljanje varnosti delavcev,

6.tehnične in organizacijske ukrepe za preprečevanje izpostavljenosti delavcev.

(1)Delodajalec zagotovi zdravstveni nadzor tistih delavcev, za katere rezultati ocene tveganja iz 6. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za njihovo zdravje.

(2)Nadzorovanje zdravja, katerega rezultati se upoštevajo pri uporabi preventivnih ukrepov na nekem delovnem mestu, se izvaja:

-        kadar je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem takšna, da se ugotovljena bolezen ali negativni učinek na zdravje lahko pripišejo izpostavljenosti,

-        kadar obstaja verjetnost, da se bolezen ali učinek lahko pojavi pod posebnimi pogoji dela,

-        kadar obstajajo veljavne tehnike za odkrivanje znakov bolezni ali učinkov in diagnostični postopek predstavlja nizko tveganje za zdravje delavca.

(3)Biološki monitoring se obvezno izvaja pri delavcih, ki so pri delu izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz Priloge 2 tega pravilnika. Biološki monitoring se izvaja po zahtevah za kakovost in kompetentnost medicinskih laboratorijev.

(4)Delodajalec delavce obvesti o rezultatih ocene tveganja, v kateri je opredeljena tudi zahteva po zdravstvenem nadzoru z biološkim monitoringom, preden jih razporedi na delo s temi nevarnimi kemičnimi snovmi.

(5)Kadar se z zdravstvenim nadzorom ugotovi, da ima delavec določeno bolezen ali negativni učinek na zdravje, ki je po mnenju izvajalca medicine dela posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem pri delu ali da je bila presežena zavezujoča biološka mejna vrednost, izvajalec medicine dela obvesti delavca o rezultatu zdravstvenega nadzora ter ga obvesti in mu svetuje o zanj primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti. V takem primeru delodajalec:

-        preveri oceno tveganja,

-        preveri ukrepe, ki so določeni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu s 7. in 8. členom tega pravilnika,

-        upošteva mnenje izvajalca medicine dela pri izvajanju ukrepov, ki so potrebni za odpravo ali zmanjšanje tveganja v skladu z 8. členom tega pravilnika, vključno z možnostjo prerazporeditve delavca na drugo delovno mesto, kjer ni tveganja za nadaljnjo izpostavljenost in

-        poskrbi za stalni zdravstveni nadzor in oceno zdravstvenega stanja drugih delavcev, ki so bili podobno izpostavljeni in na predlog izvajalca medicine dela napoti izpostavljene osebe na zdravstveni pregled.

(6)Za vsakega delavca, za katerega se izvaja zdravstveni nadzor, se vodi evidenca in stalno dopolnjujejo podatki o času izpostavljenosti in koncentracijah kemičnih snovi, ki jim je delavec izpostavljen ter o njegovem zdravstvenem stanju. Podatki o izpostavljenosti vsebujejo rezultate meritev in periodičnih preiskav, ki jih delodajalec posreduje izvajalcu medicine dela. Biološki monitoring in z njim povezane zahteve so del zdravstvenega nadzora. Izvajalec medicine dela rezultate biološkega monitoringa, ki je pokazatelj ustreznosti, zadostnosti in učinkovitosti uvedenih ukrepov za varovanje zdravja delavcev, posreduje delodajalcu.

(7)Podatki o izpostavljenosti in zdravstvenem stanju se hranijo v primerni obliki, ki zagotavlja možnost kasnejšega vpogleda, ob upoštevanju varstva osebnih podatkov. Posameznemu delavcu se zagotovi, da ima na svojo zahtevo dostop do lastnih osebnih podatkov o zdravstvenem stanju in izpostavljenosti.

(8)Na zahtevo pristojnega organa delodajalec posreduje poročilo o zdravstvenem nadzoru delavcev. Pred prenehanjem dejavnosti delodajalec pristojnemu organu posreduje podatke o izpostavljenosti delavcev in zdravstvenem stanju delavcev, ki so bili pod zdravstvenim nadzorom zaradi dela z nevarnimi kemičnimi snovmi.

Delodajalec zagotovi posvetovanje in sodelovanje delavcev oziroma njihovih predstavnikov o zadevah, ki jih ureja ta pravilnik.

Pri uporabi nevarnih kemičnih snovi lahko delodajalci upoštevajo »Praktične nezavezujoče smernice o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu«, ki jih je izdal Urad za publikacije Evropske unije in sicer za:

-        metode za merjenje in vrednotenje koncentracij nevarnih kemičnih snovi v zraku na delovnem mestu, skladno z mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost,

-        oceno tveganja,

-        splošna načela za preprečevanje tveganja,

-        posebne varnostne in preventivne ukrepe in

-        nadzorovanje zdravja delavcev, ki so izpostavljeni svincu in njegovim ionskim spojinam.

(1)Mejne vrednosti za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov iz Priloge 1 tega pravilnika se začnejo uporabljati 21. avgusta 2023, do takrat pa se uporablja mejna vrednost za dušikov monoksid 30 mg/m 3 oziroma 25 ppm, za dušikov dioksid 9 mg/m 3 oziroma 5 ppm in za ogljikov monoksid 33 mg/m 3 oziroma 30 ppm.

(2)Mejna vrednost za diizocianate iz Priloge 1 tega pravilnika se začne uporabljati 1. januarja 2029, do takrat pa se za diizocianate uporabljata mejna vrednost 0,010 mg/m 3 (računano kot NCO) in kratkotrajna mejna vrednost 0,020 mg/m 3 (računano kot NCO).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Uradni list RS, št. 100/01, 39/05, 53/07, 102/10, 43/11 – ZVZD-1, 38/15, 78/18 in 78/19).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Seznam zavezujočih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost Priloga 2: Zavezujoče biološke mejne vrednosti - BAT vrednosti Priloga 3: Prepovedi Priloga 4: Kazalo po CAS številkah