Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M)

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B) se v 10. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.«.

V 11. členu se v tretjem odstavku besedilo »poravnalni narok oziroma, če ni poravnalnega naroka, prvi narok za glavno obravnavo« nadomesti z besedilom »pripravljalni narok«.

V 48. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Dokler trajajo ukrepi, določeni z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, uvedeni ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, opravljajo izvršitelji neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja samo v nujnih zadevah, v drugih zadevah pa samo, kadar je treba odvrniti nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali premoženje večje vrednosti, razen če je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v odredbi glede na okoliščine izrednega dogodka določil, da se v zadevah izvršbe in zavarovanja posluje v neomejenem obsegu.«.

V 71. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(Na predlog dolžnika in po uradni dolžnosti)«. V prvem odstavku se v 11. točki pika na koncu nadomesti s podpičjem in doda nova 12. točka, ki se glasi: »12. če je dolžnik zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlogu za izvršbo ugodi, vložil revizijo, ki jo je sodišče na njegov predlog dopustilo.«. Drugi, tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo: »Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer: 1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, ali 2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, ali 3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali 4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik. Sodišče dolžnika v sklepu o izvršbi opozori na možnost odloga po prejšnjem odstavku. V primeru izvršbe na nepremičnino je odlog mogoč do izdaje odredbe o prodaji, na kar sodišče opozori dolžnika v sklepu o izvršbi. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče.«. Šesti odstavek se črta.

V 74. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev in le enkrat, kadar dolžnik predloži ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov.«. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka lahko sodišče odloži izvršbo iz razloga po 1. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona za najdlje tri mesece in le enkrat. Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 2. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za šest mesecev. Sodišče lahko odloži izvršbo iz razloga po 3. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča, če je dolžnik vložil tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Če tožba še ni vložena, sodišče napoti dolžnika, da v 30 dneh vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, in za ta čas odloži izvršbo, razen če iz trditev dolžnika in izvršilnega naslova očitno izhaja, da dolžnik nima izgledov za uspeh. Sodišče lahko odloži izvršbo iz drugih posebno opravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena tega zakona najdlje za tri mesece.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V 79. členu se v prvem odstavku v 7. točki pika na koncu nadomesti s podpičjem in doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. hišne živali v smislu zakona, ki ureja zaščito živali, kadar se ne gojijo za pridobitni namen.«. V tretjem odstavku se za besedo »točke« doda besedilo »in 8. točke«.

V 89. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova cenitev, razen če te zaradi posebne vrednosti zarubljene stvari ni mogoče opraviti hkrati z rubežem ali gre za rubež premičnin, ki se vpisujejo v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.«.

V 101. členu se v 14. točki pika na koncu nadomesti s podpičjem in doda nova 15. točka, ki se glasi: »15. denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.«.

V 210. členu se v drugem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »na kar ga sodišče opozori v sklepu o izvršbi.«.

V 221. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Kadar je nepremičnina dolžnikov dom, sodišče pošlje sklep o izvršbi pristojnemu centru za socialno delo.«.

V 238.b členu se v tretjem odstavku na koncu stavka pred piko doda besedilo »in tudi ne na predlog upnika za določitev izvršitelja«.

Besedilo 238.d člena se spremeni tako, da se glasi: »Praviloma se izvršba opravi tako, kot je določeno v prvem, tretjem, četrtem, petem in šestem odstavku 226. člena tega zakona, pri čemer se ne uporablja omejitev denarne kazni na desetkratnik zneska iz petega odstavka 226. člena tega zakona.«.

V 238.e členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Izvršbo opravi izvršitelj, ki ga določi sodišče ne glede na osmi odstavek 40. člena tega zakona. Če je glede na okoliščine primera to potrebno, lahko sodišče odloči, da izvršbo opravlja več izvršiteljev. V takem primeru sodišče določi tudi, kateri od izvršiteljev koordinira opravo izvršbe.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Izvršitelj opravi izvršbo ob navzočnosti ene ali več strokovno usposobljenih oseb, ki jih določi sodišče. Sodišče lahko namesto strokovno usposobljene osebe določi strokovno institucijo, ki zagotovi, da bo ob izvršbi navzoča ena ali več strokovno usposobljenih oseb, ki so v tej instituciji zaposlene.«. Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek. Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »Sodišče lahko na predlog strokovno usposobljene osebe, določene po tretjem odstavku tega člena, centra za socialno delo ali osebe, proti kateri se opravlja izvršba, izjemoma odloži izvršbo, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih takojšnja izvršba ne bi bila v skladu z varstvom koristi otroka. Sodišče lahko odloži izvršbo za najkrajši čas glede na okoliščine primera.«.

V 238.f členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Sodna odločba glede pravice do osebnih stikov z otrokom se izvrši po določbah prvega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 226. člena tega zakona, pri čemer se ne uporablja omejitev denarne kazni na desetkratnik zneska iz petega odstavka 226. člena tega zakona.«. V četrtem odstavku se besedilo »oseba, ki jo določi sodišče po drugem odstavku 238.e člena tega zakona« nadomesti z besedilom »strokovno usposobljena oseba, ki jo določi sodišče po tretjem odstavku 238.e člena tega zakona«, beseda »interesov« pa z besedo »koristi«. V petem odstavku se besedilo »interesov otroka, lahko na predlog osebe, ki jo je določilo sodišče po drugem« nadomesti z besedilom »koristi otroka, lahko na predlog strokovno usposobljene osebe, določene po tretjem«.

V 266. členu se v drugem odstavku besedilo »v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki« nadomesti z besedilom »za varstvo koristi otroka«.

Za 273. členom se dodajo novo 3.a poglavje in nova 273.a in 273.b člen, ki se glasijo:

Sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja.

Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ni dovoljen ugovor, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo.«.

V 288. členu se za sedmim odstavkom dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita: »Zbornica izvršiteljev Slovenije lahko zaradi zagotavljanja nemotene oprave neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja določi izvršitelje, ki opravljajo ta dejanja v nujnih zadevah v času poletnega poslovanja sodišč ali v primeru izrednih dogodkov. Zbornica seznam teh izvršiteljev objavi na svojih spletnih straneh in ga pošlje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki ga objavi na spletnih straneh sodišča. Podrobnejša pravila poslovanja izvršitelja določi minister, pristojen za pravosodje.«.

V 295. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Podatki o razrešenih izvršiteljih in namestnikih izvršiteljev se trajno izbrišejo iz evidence izvršiteljev in namestnikov izvršiteljev po desetih letih od pravnomočnosti odločbe o razrešitvi.«.

V 298.č členu se 6. točka spremeni tako, da se glasi: »6. če izvršitelj odmeri ali zaračuna plačilo za svoje delo ali stroške v nasprotju s predpisano tarifo;«. Za 6. točko se dodajo nove 7. do 9. točka, ki se glasijo: »7. če izvršitelj zahteva višjo varščino, kot je določena s tarifo, varščine ne hrani na skrbniškem računu ali z njo ravna v nasprotju z določbami tega zakona ali podzakonskih predpisov, ki urejajo poslovanje in plačilo izvršitelja; 8. če izvršitelj v imenu ali za upnika v zvezi z zadevami, ki mu jih je sodišče s sklepom dodelilo v delo, opravi dejanje, ki ni dejanje izvršbe in zavarovanja; 9. če izvršitelj posreduje podatke o upniku, dolžniku ali druge podatke in listine o dejanjih izvršbe in zavarovanja ali omogoči vpogled v take podatke in listine osebi, ki do teh podatkov ni upravičena;«. Dosedanje 7. do 16. točka postanejo 10. do 19. točka.

Postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah tega zakona.

Do uskladitve Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE) s tem zakonom so v postopkih davčne izvršbe denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo, izvzeta iz davčne izvršbe.

Minister, pristojen za pravosodje, v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 18/03, 83/06, 59/11, 35/16 in 34/19) z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 712-01/20-5/19 Ljubljana, dne 3. marca 2021 EPA 1568-VIII Državni zbor