Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo

(1)Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih v upravljanju Ministrstva za obrambo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javno-zasebnem partnerstvu).

(2)Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnika objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov v upravljanju Ministrstva za obrambo.

(3)Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

1.javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;

2.zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

3.uporabnik objekta je Slovenska vojska;

4.koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

5.pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabnikom objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja med trajanjem koncesijske pogodbe, in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.);

6.prijavitelj je fizična ali pravna oseba ali skupina teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki v postopku javnega razpisa odda prijavo;

7.kandidat je prijavitelj, ki mu je pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga;

8.ponudnik je kandidat, ki je po končani fazi dialoga pozvan k oddaji končne ponudbe.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon), Gradbenem zakonu (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njihovi podlagi.

Na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315, z dne 14. 11. 2012, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2012/27/EU), Energetskega zakona, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelanega Investicijskega programa za projekt Energetska sanacija objektov MORS – Vojašnica Boštjana Kekca in Letalska baza Brnik št. 478-199/2019-6 z dne 7. 1. 2020, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva »Energetska sanacija objektov MORS – Vojašnica Boštjana Kekca Bohinjska Bela in Letalska baza Brnik« (GE projekt, d. o. o., december 2019) št. 478-199/2019-14 z dne 31. 8. 2020 se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije za celovito energetsko prenovo objektov Ministrstva za obrambo v obliki javno-zasebnega partnerstva, na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. ter 6. člena te uredbe, saj se bo s predmetnim projektom pripomoglo k uresničitvi ciljev glede izboljšanja energetske učinkovitosti iz 5. člena Direktive 2012/27/EU, spodbudilo pogodbeno zagotavljanje prihranka energije in zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja kot koncesijsko javno-zasebno partnerstvo, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(1)Predmet koncesije je izvajanje storitev pogodbenega zagotavljanja prihranka energije po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

(2)Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena te uredbe.

(3)Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

(4)Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih, ki so v upravljanju Ministrstva za obrambo: OBJEKT ŠTEVILKA TABLICE NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI (številka stavbe, k. o. stavbe, zemljiška številka, k. o. zemljišča) Upravni objekt 12151 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 628, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje:

1930. Upravni objekt 12152 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 627, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje:

1930. Učno-nastanitveni objekt 12157 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 370, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje:

1992. Knjižnica 12154 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 625, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1252002, leto gradnje:

1980. Jedilnica 12159 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 374, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1252002, leto gradnje:

1988. Učno-nastanitveni objekt 12155 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 372, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje:

1930. Učni objekt 12158 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 373, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1264002, leto gradnje:

1930. Ambulanta 12153 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 626, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje:

1930. Kurilnica in kotlovnica 12160 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 313, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje:

1988. Poveljstvo –nastanitveni objekt 12063 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 718, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/22, 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94. Hangar 12064 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 818, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94. Garaža/delavnica 12066 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 720, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/88. Kurilnica/kotlovnica 16559 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 827, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94. OBJEKT ŠTEVILKA TABLICE NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI (številka stavbe, k. o. stavbe, zemljiška številka, k. o. zemljišča) Upravni objekt 12151 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 628, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1930. Upravni objekt 12152 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 627, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1930. Učno-nastanitveni objekt 12157 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 370, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1992. Knjižnica 12154 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 625, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1252002, leto gradnje: 1980. Jedilnica 12159 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 374, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1252002, leto gradnje: 1988. Učno-nastanitveni objekt 12155 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 372, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1930. Učni objekt 12158 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 373, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1264002, leto gradnje: 1930. Ambulanta 12153 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 626, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1930. Kurilnica in kotlovnica 12160 Bohinjska Bela 153, 4263 Bohinjska Bela Št. stavbe: 313, št. dela stavbe: 1, parcela: 2194 BOHINJSKA BELA 444/9, raba po GURS, 1274001, leto gradnje: 1988. Poveljstvo –nastanitveni objekt 12063 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 718, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/22, 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94. Hangar 12064 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 818, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94. Garaža/delavnica 12066 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 720, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/88. Kurilnica/kotlovnica 16559 Zgornji Brnik 130k, 4210 Brnik Št. stavbe: 827, št. dela stavbe: 1, parcela: 2117 ZGORNJI BRNIK 1344/94.

(2)Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.

(3)Med pripravo ali izvedbo javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša oziroma ustrezno prilagodi, če se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt pogodbenega zagotavljanja prihranka energije negospodarna, ali če bi usklajevanje s pogoji mnenjedajalcev toliko oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihranka energije.

(1)Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesijsko razmerje se sklene za najmanj pet in največ 15 let.

(3)Koncesijsko razmerje se skladno s pogoji veljavne zakonodaje lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, in sicer skladno z določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi spremenjenih okoliščin.

(1)Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz sredstev koncesionarja in sredstev koncedenta.

(2)Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

(1)Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(2)Če so pogodbeno zagotovljeni prihranki energije preseženi, je koncesionar upravičen do nagrade v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(3)Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:

-        izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 6. členu te uredbe;

-        pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;

-        standarde udobja, kot so določeni v koncesijski pogodbi;

-        izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz prve alineje tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;

-        izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesionar prevzema v povezavi z izvajanjem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.

(3)Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, nujne za zagotovitev ravni varnosti v objektih iz 6. člena te uredbe v skladu z varnostnimi standardi, predpisanimi v veljavnih predpisih in internih pravnih aktih Ministrstva za obrambo.

(4)Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti samo na način in iz razlogov, ki jih določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.

Obveznosti koncedenta so zlasti:

-        zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti tako, kot je opredeljeno v koncesijski pogodbi;

-        koncesionarju pomagati pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;

-        v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

Uporabnik objekta ima zlasti dolžnost:

-        upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta in jim omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

-        v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

-        prijaviti vsa dejstva, pomembna za opravljanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;

-        gospodarnega ravnanja z vsemi objekti, kjer se opravljajo storitve in naloge, ki izhajajo iz koncesijske pogodbe, ter

-        obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.

Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnika objektov se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi Ministrstvo za obrambo in ki se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

(2)Objava javnega razpisa mora vsebovati:

1.navedbo pravne podlage;

2.predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;

3.ime in sedež koncedenta;

4.predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;

5.začetek in predvideni čas trajanja koncesije;

6.postopek izbire koncesionarja;

7.pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;

8.kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;

9.zahteve glede vsebine vlog;

10.pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

11.pogoje za predložitev skupne vloge;

12.merila za izbiro najugodnejšega kandidata;

13.naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;

14.rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, in

15.druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3)V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost prijaviteljev. V javni razpis morajo biti zato vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:

-        je prijavitelj registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;

-        ima prijavitelj ustrezne reference s področja predmeta koncesije;

-        ima prijavitelj zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4)Strokovna komisija iz 15. člena te uredbe pri izbiri koncesionarja upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:

-        višina prihrankov;

-        obseg ponujenih ukrepov;

-        trajanje koncesijskega razmerja;

-        višina naložbe in

-        garancija po poteku razmerja.

(5)Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

(1)Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister, pristojen za obrambo.

(2)Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje z naslednjih delovnih področij: pravo, ekonomija in gradbenotehnična stroka, pri čemer zadostuje, da ima vsak član izkušnje zgolj na enem izmed naštetih področij.

(3)Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje klasifikacij (7. raven), in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka.

(1)Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:

-        faza preverjanja usposobljenosti;

-        faza dialoga;

-        ponudbena faza.

(2)V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3)Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.

(4)Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse dotlej, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred koncem dialoga izdela poročilo, v okviru katerega je navedeno, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.

(5)Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za obrambo, izda sklep o koncu faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev.

(6)Na podlagi sprejete rešitve iz končanega dialoga in drugih sestavin, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(7)Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji ponudb strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed ponudb najbolj ustreza določenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red ponudb glede na ustreznost meril, določenih v javnem razpisu.

(8)Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za obrambo.

(9)Strokovna komisija poročila iz drugega, četrtega in sedmega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije.

(1)Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.

(2)Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

(3)V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v povezavi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

(1)Ob spremenjenih okoliščinah se lahko prilagodi razmerje med koncedentom in koncesionarjem.

(2)Način in razlogi za prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu ter uporabniku objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njunimi navodili.

(2)Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljata koncedent in uporabnik objektov v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.

(2)Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha:

-        s prenehanjem koncesijske pogodbe;

-        z odkupom koncesije ali

-        s prevzemom koncesije na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00718-1/2021 Ljubljana, dne 28. januarja 2021 EVA 2020-1911-0014 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik