Kolektivna pogodba dejavnosti za storitvene dejavnosti v kopenskem prometu

Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo dejavnost 52.210: Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu.

(1)Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe, ki so zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Kolektivna pogodba velja tudi za agencijske delavce.

(2)Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne osebe in prokuriste, razen če njihova pogodba o zaposlitvi ne določa drugače.

Kolektivna pogodba se sklene za nedoločen čas.

(1)Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.

(2)Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.

(3)Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30-ih dneh.

(4)Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30-ih dneh, lahko stranka (predlagateljica) začne postopek za mirno reševanje interesnega spora skladno z Zakonom o kolektivnih pogodbah (ZKolP).

(1)Kolektivna pogodba se lahko kadarkoli odpove s priporočenim pismom drugi stranki s 6 mesečnim odpovednim rokom. Odpoved se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Odpovedana kolektivna pogodba oziroma njene določbe normativnega dela se uporabljajo do sklenitve nove kolektivne pogodbe, vendar najdlje 6 mesecev.

(3)Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazložen predlog katerekoli od strank, ki ji je priložen tudi predlog nove kolektivne pogodbe.

(4)V primeru, da druga stranka odkloni predlog za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do njega v 30-ih dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.

(1)Delodajalec in delavec lahko skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi v sledečih primerih:

-        za poskusno delo;

-        v primeru zaposlitve pripravnika;

-        za nadomeščanje zaposlenega za čas zagotovitve izrabe presežkov ur oziroma koriščenje letnega dopusta;

-        zaradi izpolnitve obveznosti po pogodbi o štipendiranju;

-        sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vrhunskim strokovnjakom, pri čemer se za vrhunskega strokovnjaka šteje delavec, ki ima posebna znanja in sposobnosti, ki jih delodajalec potrebuje za svoj dolgoročni razvoj na primer pri razvoju novih izdelkov in tehnologij;

-        v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s svetovalcem uprave, katere delo je vezano na mandat;

-        sklenitve pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem, ki je vezan na mandat.

(2)Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne glede na obstoj razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

(1)V primeru, da se pogodba o zaposlitvi sklene iz razloga priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, se sme pogodba skleniti za obdobje daljše od dveh let, če je projektno delo skladno z opredelitvijo po tem drugem odstavku tega člena.

(2)Za projektno delo se šteje delovni proces v katerem se izvajajo naloge oziroma programi z določenim specifičnim ciljem in omejenim rokom trajanja, ki je v naprej finančno ovrednoten.

Polni delovni čas po tej kolektivni pogodbi je 40 ur tedensko. Delodajalec lahko določi tudi krajši polni delovni čas, vendar ne krajši kot 36 ur na teden.

(1)Delodajalci z namenom učinkovitega uresničevanja pravice delavcev do ločenosti poklicnega in zasebnega življenja, priznajo pravico delavcem, da jim v času izrabe počitka in v času upravičenih odsotnosti z dela niso dolžni biti na razpolago. Delodajalec je dolžan delovni čas delavca organizirati tako, da delavcu pravica do odklopa ni kršena.

(2)Koriščenje pravice do odklopa ne predstavlja kršitve delovnih obveznosti. Delavec, ki ne dela, ne sme biti deležen drugačne obravnave ali povračilnih ukrepov s strani delodajalca, ne sme mu prenehati delovno razmerje, zoper njega ne sme biti sprožen kakršenkoli postopek, ne sme biti postavljen v neenakopraven položaj, zgolj zaradi uresničevanja zakonske pravice do odklopa.

(3)Ureditev pravice do odklopa ne posega v pravico delodajalca, da organizira delovni proces v skladu z določili delovnega časa, odmora in počitkov ter odsotnostmi, kot jih določa zakon, kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca.

(4)Delodajalec bo z rednimi internimi izobraževanji ali drugimi oblikami komuniciranja skrbel za dvig kulture odklopa pri zaposlenih, za zavedanje o koristih in pomembnostih digitalnega odklopa v času odsotnosti ter o ločnici med poklicnim in zasebnim življenjem.

(5)Za delavce, ki opravljajo delo na domu se zagotavlja spoštovanje časovne omejitve delovnega časa, odmorov in počitkov ter varnosti in zdravja pri delu kot to določa zakon, kolektivna pogodba, splošni akt delodajalca ali je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.

(6)Na ravni posameznega delodajalca se lahko opredeli dodaten nabor ukrepov za uresničevanje te pravice.

(1)Delodajalec lahko delovni čas začasno prerazporedi, če potreba po takšnem organiziranju delovnega časa izhaja iz narave ali organizacije dela, potreb uporabnikov ali podobnih razlogov ter na predlog delavca, ki ga vloži zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja.

(2)Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(3)Delodajalec lahko začasno prerazporedi delovni čas predvsem v primerih:

-        zmanjšanega oziroma povečanega obsega dela, ki ni bilo predvideno z letnim koledarjem;

-        pomanjkanja surovin ali energije;

-        povečane odsotnosti delavcev z dela;

-        večjih okvar delovnih sredstev in ostale opreme;

-        v ostalih primerih, ki jih delodajalec ni mogel predvideti, časovno opredeliti ali upoštevati pri pripravi letnega koledarja.

(1)Delavcem, ki so prisotni na delu najmanj 4 ure na dan, delodajalec zagotovi prehrano med delom v skladu s standardi.

(2)Če delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom.

(3)Pri določanju načina in višine povračila stroška prehrane med delom se uporabijo podzakonski akti, ki urejajo znesek povračila stroškov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.

Stranki kolektivne pogodbe se zavezujeta, da bosta medsebojne pravice in obveznosti izvrševali v skladu z načelom dobre vere in poštenja.

Spori med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti s pogajanji ali mediacijo, se rešujejo v skladu z zakonom.

(1)Kolektivna pogodba je sklenjena in stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank. Uporabljati se prične prvi dan v naslednjem mesecu po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Za vpis pogodbe v evidenco kolektivnih pogodb in objavo v Uradnem listu Republike Slovenije poskrbijo pogodbene stranke, stroške vpisa in objave pa si podpisniki delijo v enakih delih. Tarifna priloga