Zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK)

(1)S tem zakonom se določajo nujni ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje afriške prašičje kuge (v nadaljnjem besedilu: APK) pri divjih prašičih (Sus scrofa L.), za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje APK v Republiki Sloveniji, nujni ukrepi za območja visokega tveganja ter nujni ukrepi za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih v Republiki Sloveniji.

(2)Ukrepi iz tega zakona se ne uporabljajo za divje prašiče v oborah za rejo divjadi in za domače prašiče, razen če ta zakon določa drugače.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1.biovarnostni ukrepi so upravljavski in fizični ukrepi za preprečevanje oziroma zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni v populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali v rejo, na območje, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter z njih in znotraj njih;

2.državno središče za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB) ima enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo bolezni živali;

3.lov ima enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja divjad in lovstvo;

4.lovec je oseba, ki ima opravljen lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico;

5.lovišče, lovišče s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN), lovna obora, obora za rejo divjadi, obora s posebnim namenom in lovka imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja divjad in lovstvo;

6.odprema je vsak komercialni ali nekomercialni premik živali z izvornega gospodarstva oziroma drugega mesta izvora na drugo lokacijo (namembni kraj), ne glede na namen;

7.ogroženost pomeni verjetnost pojava APK ter verjeten obseg bioloških in gospodarskih posledic s škodljivim vplivom na zdravje živali;

8.poginuli divji prašič je vsak mrtev divji prašič ne glede na vzrok pogina, razen odstrela;

9.upravljavci lovišč so lovske družine, ki so jim podeljene koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, in upravljavci LPN;

10.zbirno mesto je ograjen in zavarovan prostor za zbiranje poginulih in odstreljenih divjih prašičev na območju z omejitvami;

11.živalski stranski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: ŽSP) so cela telesa ali deli živali, proizvodi živalskega izvora ali drugi proizvodi, pridobljeni iz živali, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, vključno z jajčnimi celicami, zarodki in živalskim semenom.

(1)Generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava) imenuje skupino strokovnjakov, ki vključuje veterinarje, lovce, biologe, epizootiologe in po potrebi tudi druge strokovnjake (v nadaljnjem besedilu: skupina strokovnjakov).

(2)Skupina strokovnjakov proučuje epizootiološko stanje in nudi strokovno podporo DSNB glede:

1.določitve območij z omejitvami, pri čemer upošteva:

-  rezultate opravljenih epizootioloških poizvedb,

-  geografsko razširjenost bolezni,

-  populacijo divjih prašičev na določenem območju,

-  obstoj naravnih ali umetnih ovir za premike divjih prašičev in

-  druge dejavnike, ki lahko vplivajo na širjenje bolezni;

2.določitve ustreznih ukrepov za območja z omejitvami.

(3)Skupina strokovnjakov preverja učinkovitost ukrepov, sprejetih za izkoreninjenje bolezni na območjih z omejitvami.

(4)Glede povračila dnevnic in potnih stroškov strokovnjakom iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo predpisi vlade, ki urejajo povračila stroškov.

(1)Vsak upravljavec lovišča pripravi načrt ravnanja, ki je obvezen za vse lovce. Načrt vsebuje:

1.odgovorno osebo za pripravo in posodabljanje načrta ravnanja ter njene kontaktne podatke (osebno ime, elektronski naslov, mobilna številka);

2.odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu in njihove kontaktne podatke (osebno ime, elektronski naslov, mobilna številka);

3.postopke ob izvajanju individualnega lova;

4.postopke ob izvajanju skupinskega lova;

5.postopke ob izvajanju lova s psi;

6.ravnanje z odstreljenimi divjimi prašiči;

7.postopke ob najdbi poginulega divjega prašiča;

8.postopke in evidence glede krmljenja divjih prašičev;

9.način odstranjevanja ŽSP v lovski zbiralnici;

10.datum priprave in posodobitve načrta ravnanja;

11.žig in podpis odgovorne osebe upravljavca lovišča.

(2)Postopki in ravnanja iz prejšnjega odstavka, ki se morajo upoštevati pri lovu na divje prašiče in pri izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, vključujejo tudi biovarnostne ukrepe. Načrt vključuje biovarnostne ukrepe v zvezi z lovom iz 14. člena tega zakona.

(3)Upravljavec lovišča načrt ravnanja objavi na sedežu upravljavca lovišča, na svoji spletni strani oziroma na krajevno običajen način. Z njegovo vsebino upravljavec lovišča seznani vse člane in morebitne lovske goste ter biti mora dostopen vsakemu članu upravljavca lovišča.

(4)Načrt ravnanja se začne izvajati z dnem uveljavitve sklepa iz 9. člena tega zakona.

(5)Upravljavec lovišča da na zahtevo načrt ravnanja na vpogled uradnemu veterinarju in lovskemu inšpektorju.

(6)Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v sodelovanju z upravo pripravi predlog načrta ravnanja in ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(7)Upravljavec lovišča načrt ravnanja redno posodablja.

(8)Za nakup opreme za izvajanje načrta ravnanja v posameznem lovišču, kot je oprema za čiščenje in razkuževanje obutve in opreme, čiščenje in razkuževanje vozil, nabava razkuževalnih barier ter nabava banjic oziroma vrečk za vleko oziroma prevoz odstreljene živali od mesta odstrela do vozila oziroma lovske zbiralnice, je upravljavec lovišča upravičen do enkratnega nadomestila v višini 200 eurov. Upravljavec vloži zahtevek za izplačilo pri ministrstvu po objavi načrta ravnanja v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Vzorec obrazca za zahtevek je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(9)Ministrstvo na podlagi dokončne odločbe upravljavcu lovišča izplača sredstva iz tega člena iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Za ozaveščanje prebivalstva o APK uprava zagotavlja informacijsko gradivo (letaki, plakati, brošure, objave na osrednjem spletnem mestu državne uprave oziroma drugih spletnih straneh ipd.) in izobraževanja.

(2)Na počivališčih ob avtocestah oziroma državnih cestah, kjer se pričakuje večji promet, uprava postavi in vzdržuje opozorilne table glede nevarnosti, ki jo pomeni nepravilno odstranjevanje odpadkov oziroma ostankov hrane. Počivališča, kjer se postavijo table, določi uprava v sodelovanju z upravljavcem počivališča.

(3)Upravljavec počivališča iz prejšnjega odstavka zagotovi zabojnike za zbiranje odpadkov s pokrovom (zaprte zabojnike) in redno praznjenje glede na letni čas in obremenitev počivališča.

(4)Sredstva za informacijsko gradivo, izobraževanja, pripravo in postavitev tabel se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

Mediji na zahtevo uprave najpozneje naslednji delovni dan brezplačno objavijo nujno sporočilo o resni ogroženosti zdravja živali zaradi tveganja za vnos oziroma pojav APK v državi in druga sporočila, ki so potrebna za obveščanje javnosti v zvezi z ukrepi glede APK.

Ograje, ki se za rejo prašičev na prostem ali v izpustih postavijo za preprečevanje stika med divjimi in domačimi prašiči, se štejejo za pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno. Njihova postavitev je dopustna ne glede na določbe občinskih prostorskih aktov.

(1)Uprava v sodelovanju z ministrstvom, Zavodom za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) in Lovsko zvezo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: LZS) pripravlja ter zagotavlja izvedbo programov usposabljanj za izvajalce določenih nujnih ukrepov po potrditvi APK.

(2)Usposabljanje iz prejšnjega odstavka je obvezno za:

1.posameznike za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev na območjih z omejitvami in

2.izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami.

(3)Programi usposabljanja iz tega člena vsebujejo naslednje vsebine: zakonodaja s področja APK, ukrepi za preprečevanje širjenja APK, ukrepi na območju visokega tveganja, ukrepi po potrditvi APK in naloge skupin za iskanje poginulih divjih prašičev.

(4)Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka program usposabljanja za izvajalce iz 2. točke drugega odstavka tega člena vsebuje tudi naslednje vsebine: izvajanje zmanjšanja populacije oziroma popolne odstranitve divjih prašičev s posebno opremo in uporabo lovk, upoštevanje dobrobiti živali pri izvajanju usmrtitev v lovkah, praktično rokovanje s posebno opremo.

(5)Za udeležbo na usposabljanjih iz tega člena uprava objavi javni poziv na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Javni poziv objavi tudi LZS na svojih spletnih straneh. Usposabljanja za izvajalce izrednega odstrela na območjih z omejitvami se lahko udeležijo osebe, ki že posedujejo orožje in imajo orožni list za lov v skladu z zakonom, ki ureja orožje.

(6)Po opravljenem usposabljanju uprava udeležencu izda potrdilo z navedbo, da se je udeležil usposabljanja za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev ali usposabljanja za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev. Udeleženec se vpiše v evidenco usposobljenih oseb iz 61. člena tega zakona.

(7)Ne glede na drugi odstavek tega člena je usposabljanje obvezno tudi za lovce, ki izvajajo intenzivirani lov na divje prašiče na določenem območju z omejitvami. Usposabljanje za lovce se izvede po programu iz četrtega odstavka tega člena in ga uprava zagotovi po določitvi območij z omejitvami. Po opravljenem usposabljanju se lovec vpiše v evidenco usposobljenih oseb iz 61. člena tega zakona.

(8)Sredstva za izvajanje usposabljanj, vključno s sredstvi za predavatelje in prostore za izvedbo usposabljanj, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Ukrepi iz tega poglavja se začnejo izvajati z dnem uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim določi visoko stopnjo ogroženosti na podlagi epizootioloških razmer glede APK v sosednjih državah.

(2)Sklep iz prejšnjega odstavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Nujni ukrepi, ki se izvajajo za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, so:

1.prepoved prejemanja in odpreme živih divjih prašičev na druge lokacije;

2.intenzivni odstrel divjih prašičev;

3.prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih;

4.biovarnostni ukrepi v zvezi z lovom;

5.ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi divjimi prašiči.

(2)Ukrepi iz prejšnjega odstavka se izvajajo na celotnem območju Republike Slovenije do pojava APK pri divjih prašičih, po pojavu APK pri divjih prašičih pa se še naprej izvajajo na območjih, ki niso določena kot območja z omejitvami.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepa iz 4. točke in 5. točke prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na obveznost prijave vsakega poginulega divjega prašiča, še naprej izvajata na območju celotne Republike Slovenije.

(1)Odprema živih divjih prašičev iz lovišč, obor za rejo divjadi, obor s posebnim namenom in lovnih obor na druge lokacije v Republiki Sloveniji je prepovedana.

(2)Prepovedana je odprema živih divjih prašičev v druge države članice Evropske unije in v tretje države.

(3)Prepovedano je prejemanje živih divjih prašičev iz drugih držav članic Evropske unije in iz tretjih držav.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je za namene reprodukcije dovoljena odprema divjih merjascev in svinj za pleme iz obor na druge lokacije v Republiki Sloveniji pod naslednjimi pogoji:

1.obora je registrirana in ima identifikacijsko številko gospodarstva (G-MID); živali v obori so označene in imetnik vodi register živali na gospodarstvu;

2.divji merjasec ali svinja za pleme, ki je namenjena za odpremo, je v obori izvora vsaj 30 dni pred odpremo oziroma od rojstva in na dan odpreme ne kaže kliničnih znakov bolezni;

3.odpremo dovoli uradni veterinar.

(1)Za zagotavljanje zmanjšanja populacije divjih prašičev upravljavci lovišč izvajajo intenzivni odstrel ob upoštevanju biovarnostnih ukrepov v skladu z načrtom ravnanja iz 4. člena tega zakona.

(2)Za vsakega odstreljenega divjega prašiča, razen divjega prašiča v lovni obori, ki presega letno osnovo iz tretjega odstavka tega člena, se upravljavcu lovišča izplača finančna spodbuda v pavšalnem znesku, in sicer za vsako odstreljeno žival obeh spolov v prvem življenjskem letu in za vsako žival ženskega spola 100 eurov na žival, za druge kategorije odstreljenih divjih prašičev moškega spola pa 50 eurov na žival.

(3)ZGS določi letno osnovo za odvzem divjih prašičev v loviščih in LPN (brez lovnih obor), ki je povprečje izvedenega letnega odvzema v posameznem lovišču v letih od 2013 do 2019. Ministrstvo letno osnovo za posamezno lovišče objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(4)Na podlagi podatkov iz evidence odstrela in izgub divjadi po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo (v nadaljnjem besedilu: evidenca odstrela in izgub divjadi) ministrstvo upravljavcu lovišča do 1. maja tekočega leta, za realizacijo odvzema divjih prašičev v skladu z drugim odstavkom tega člena v preteklem letu, po uradni dolžnosti izda odločbo o finančni spodbudi. Sredstva se izplačajo na podlagi dokončne odločbe.

(5)Ne glede na določbe zakona, ki ureja divjad in lovstvo, in zakona, ki ureja orožje, je pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev dovoljena uporaba strelnih namerilnikov z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilnikov s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, in umetnih virov svetlobe.

(6)Sredstva za izvajanje četrtega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Na krmiščih za prostoživeče živali, do katerih lahko dostopajo divji prašiči, je:

1.prepovedano krmljenje z ŽSP;

2.dovoljeno zimsko krmljenje s silažo, senom in okopavinami;

3.za namene privabljanja dovoljeno le krmljenje s krmo neživalskega izvora.

(2)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za krmišča v lovnih oborah ne uporabljajo omejitve iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.

Lovci morajo pri lovu na divje prašiče in izvajanju lova na drugo divjad v loviščih, kjer gospodarijo tudi z divjimi prašiči, upoštevati naslednje biovarnostne ukrepe:

1.čiščenje in razkuževanje obutve, opreme in vozil pred lovom in po njem ter kopanje psov;

2.v primeru skupinskih lovov odobritev vozil, ki se uporabljajo v lovišču, zlasti za prevoz odstreljenih divjih prašičev, s strani odgovorne osebe za izvajanje biovarnostnih ukrepov pri lovu ter za postopke z vozili pred lovom in po njem, oziroma preden zapustijo lovišče;

3.vodenje podatkov o udeležencih lova, razen individualnega lova; podatki zajemajo osebno ime, naslov in kontaktne podatke vsakega udeleženca; podatke zbira in hrani upravljavec lovišča;

4.postopek kategorizacije ŽSP (iztrebljeni organi, kože in drugi ŽSP), postavitev zabojnikov za ŽSP in neškodljivo odstranjevanje ŽSP;

5.prijava najdenih poginulih divjih prašičev v skladu s 15. členom tega zakona.

(1)Kdor v naravi najde poginulega divjega prašiča ali njegove ostanke, o tem takoj obvesti regijski center za obveščanje na telefonsko številko 112.

(2)Obvestilo o najdbi poginulega divjega prašiča vsebuje najmanj naslednje podatke:

1.osebno ime najditelja in kontaktne podatke (telefonska številka oziroma e-naslov, naslov);

2.lokacijo (opis mesta, najbližji kraj, če je mogoče, koordinate x, y);

3.če je mogoče, spol in starost najdenega poginulega divjega prašiča;

4.čas najdbe;

5.morebitne vidne spremembe na poginulem divjem prašiču;

6.možnost dostopa do najdenega poginulega divjega prašiča (opis lokacije, dostopnih poti ipd.).

(3)Po prijavi najdbe:

1.najditelj vidno označi mesto najdbe poginulega divjega prašiča;

2.najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim bolj omeji svoje gibanje, pri čemer vsaj 72 ur oziroma do negativnega izvida preiskave na APK ne sme vstopati v objekte, kjer se redijo domači prašiči, in v obore z divjimi prašiči;

3.najditelj in vsak, ki je bil v stiku s poginulim divjim prašičem, čim prej očisti in razkuži obleko, obutev in opremo, ki je prišla v stik s poginulim divjim prašičem.

(4)Po prejemu obvestila regijskega centra za obveščanje uprava zapiše klic in podatke iz drugega odstavka tega člena vnese v evidenco najdenih poginulih divjih prašičev iz 60. člena tega zakona ter o tem obvesti Veterinarsko-higiensko službo Nacionalnega veterinarskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: VHS).

(5)Najditelj je za najdbo in prvo prijavo istega poginulega divjega prašiča upravičen do finančne spodbude v višini 30 eurov.

(6)Če najditelj poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotovi tudi pomoč pri spravilu divjega prašiča do vozila in nakladanju na vozilo VHS, je upravičen do dodatne finančne spodbude v višini 100 eurov za vsakega divjega prašiča.

(7)Ne glede na določbe petega in šestega odstavka tega člena najditelju finančna spodbuda iz tega člena ne pripada, če gre za najdbo povoženega divjega prašiča.

(8)Najditelj vloži zahtevek za izplačilo finančne spodbude iz petega oziroma šestega odstavka tega člena pri upravi v 30 dneh od prijave najdbe poginulega divjega prašiča. Vzorec obrazca zahtevka je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave. V primeru uveljavljanja finančne spodbude iz šestega odstavka tega člena najditelj zahtevku priloži kopijo listine o odvozu ŽSP s podatki iz 1., 2., 3. in 4. točke drugega odstavka tega člena, ki jo ob prevzemu trupla poginulega divjega prašiča najditelju izda VHS v skladu s poglavjem III priloge VIII Uredbe Komisije (EU) št. 142/2011 z dne 25. februarja 2011 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter o izvajanju Direktive Sveta 97/78/ES glede nekaterih vzorcev in predmetov, ki so izvzeti iz veterinarskih pregledov na meji v skladu z navedeno direktivo (UL L št. 54 z dne 26. 2. 2011, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/797 z dne 17. junija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 142/2011 glede zahtev za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki izvirajo iz Unije in se vanjo vrnejo, ker je tretja država zavrnila njihov vstop (UL L št. 194 z dne 18. 6. 2020, str. 1).

(9)Uprava na podlagi dokončne odločbe najditelju izplača finančno spodbudo iz tega člena iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Na podlagi prijave najdbe iz prejšnjega člena VHS opravi odvoz najdenih poginulih divjih prašičev z mesta najdbe do obrata kategorije 1, ki opravlja vmesne dejavnosti, odobrenega v skladu s predpisi, ki urejajo ŽSP. Vzorčenje in preiskave opravi Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI), vzorce in rezultate preiskav vnese v Informacijski sistem za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali (v nadaljnjem besedilu: EPI) ter o rezultatih obvesti upravo.

(2)Če odvoz najdenega poginulega divjega prašiča do zbirnega mesta ni mogoč, VHS obvesti upravo in zagotovi odvzem vzorcev.

(3)Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena NVI nabavi naslednjo opremo in sredstva (v nadaljnjem besedilu: oprema) za delovanje VHS:

1.vozila pick-up z neprepustno nadgradnjo in vitlom;

2.štirikolesnike, prikolice za prevoz štirikolesnikov s prikolico (zaprta);

3.prikolice za štirikolesnike (za prevoz kadavrov v gozdu), vitle za štirikolesnike;

4.mobilne razkuževalne postaje;

5.opremo za razkuževanje;

6.čistila in razkužila za razkuževanje opreme;

7.zaščitno obleko in obutev ter razkužila za osebno razkuževanje;

8.vreče oziroma banjice za prenos oziroma prevoz poginulih divjih prašičev;

9.tablične računalnike oziroma pametne telefone;

10.drugo potrebno opremo in material.

(4)Sredstva za izvedbo tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja divjad in lovstvo, je prepovedano odstranjevati spodnjo čeljust ali kateri koli drugi del najdenega poginulega divjega prašiča, ne glede na ocenjeni vzrok pogina.

(2)Za namene evidentiranja izgub upravljavec lovišča kot dokaz za izgubo komisiji lovsko upravljavskega območja predloži podatke o odvozu najdenih poginulih divjih prašičev za svoje lovišče, ki jih pridobi od VHS.

(1)Generalni direktor uprave na predlog DSNB za zmanjševanje tveganja za vnos bolezni z območja sosednje države s sklepom določi območje visokega tveganja, ki je območje ob državni meji, ter ne glede na predpise, ki urejajo divjad in lovstvo, enega ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, razen ukrepov iz 10. točke. Sestavni del sklepa je tudi grafični prikaz območja visokega tveganja. Podrobnejši prikaz območja visokega tveganja je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek ukrep iz 9. točke 21. člena tega zakona predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3)Sklep iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)Glede na razvoj epizootioloških razmer se območje visokega tveganja in ukrepi, ki se na tem območju izvajajo, lahko prilagodijo oziroma spremenijo.

(1)Ukrepi iz tega poglavja se začnejo izvajati z dnem uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim uradno potrdi prvi primer APK pri divjih prašičih.

(2)Generalni direktor uprave na predlog DSNB s sklepom iz prejšnjega odstavka določi tudi območja z omejitvami, in ne glede na predpise, ki urejajo divjad in lovstvo, enega ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, ki se na posameznem območju izvajajo. Sestavni del sklepa je tudi grafični prikaz območij z omejitvami. Podrobnejši prikaz območij z omejitvami je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek ukrepe iz 9. in 10. točke 21. člena tega zakona predpiše vlada.

(4)Sklep iz tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5)Glede na razvoj epizootioloških razmer se območja z omejitvami in ukrepi, ki se na posameznem območju z omejitvami izvajajo, lahko prilagodijo oziroma spremenijo.

Območja z omejitvami so:

1.območje visokega tveganja iz 18. člena tega zakona;

2.okuženo območje, ki je območje okoli lokacije pojava APK in vključno z njo, na katerem se za preprečevanje širjenja bolezni s tega območja izvaja eden ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona; območje se lahko glede na stopnjo okuženosti in razširjenost razdeli na podobmočja, kot so osrednje okuženo, širše okuženo in okuženo območje s poostrenim nadzorom;

3.nadzorovano območje, ki je območje, vzpostavljeno okoli okuženega območja, na katerem se za zmanjševanje tveganja za prenos bolezni z okuženega območja na območja, za katera ne veljajo omejitve, izvaja eden ali več ukrepov iz 21. člena tega zakona, razen ukrepov iz 10. točke.

Na območju z omejitvami se izvaja eden ali več naslednjih ukrepov:

1.prepoved lova, intenziviranje lova oziroma omejitve pri lovu;

2.prepoved in omejitev krmljenja na krmiščih;

3.aktivno iskanje poginulih divjih prašičev;

4.izredni odstrel in uporaba lovk;

5.prepoved iztrebljanja (evisceracije) divjih prašičev;

6.ustrezno ravnanje z najdenimi poginulimi in z odstreljenimi divjimi prašiči;

7.prepoved oziroma omejitev prometa z živimi divjimi prašiči, svežim mesom, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi, ki so sestavljeni iz mesa divjih prašičev ali ga vsebujejo;

8.ukrepi v rejah domačih prašičev in divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom;

9.postavitev ograj oziroma odvračal za preprečevanje prostorskih premikov divjih prašičev;

10.omejitev ali prepoved izvajanja kmetijskih, gozdarskih ali drugih aktivnosti;

11.drugi ukrepi, potrebni za nadzorovanje in izkoreninjenje APK, ki jih predlaga DSNB.

(1)Na območju z omejitvami se lahko:

1.prepove lov na posamezno ali več vrst divjadi;

2.intenzivira lov na divje prašiče;

3.določijo omejitve pri lovu v zvezi z vrsto divjadi, načinom lova, uporabo lovskih psov oziroma orožja in opreme.

(2)Če na območju z omejitvami velja ukrep prepovedi lova na posamezno ali več vrst divjadi in na tem območju pride do odstopanja pri doseganju odvzema divjadi teh vrst iz letnih lovsko upravljavskih načrtov lovišč v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, se upravičenost teh odstopanj ugotavlja po postopku iz predpisa, ki ureja načrte za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje divjadi.

(3)Ministrstvo ZGS kot upravljavcu LPN za obdobje prepovedi lova v posameznem LPN zagotovi finančna sredstva za delovanje tega LPN. Višina sredstev se določi za obdobje prepovedi lova na podlagi izkazanih stroškov za izplačilo plač in materialnih stroškov zaposlenih v LPN v tem obdobju. Vlogo za izplačilo sredstev iz tega odstavka ZGS pošlje ministrstvu do 10. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ministrstvo izplača sredstva na podlagi dokončne odločbe.

(4)Če se na območju z omejitvami intenzivira lov na divje prašiče, ga izvajajo člani upravljavcev lovišč, ki so opravili usposabljanje po programu iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona. Pri intenziviranju lova na divjega prašiča lahko usposobljeni člani upravljavcev lovišč uporabljajo tudi orožje in opremo iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, razen naprav iz 1. točke prvega odstavka 27. člena tega zakona. Vsak odstreljen divji prašič se neiztrebljen dostavi na zbirno mesto iz 30. člena tega zakona, za kar je upravljavec lovišča upravičen do plačila nadomestila v višini 100 eurov.

(5)Na podlagi podatkov iz evidence odstrela in izgub divjadi ministrstvo upravljavcu lovišča do 1. maja tekočega leta, za realizacijo odvzema divjih prašičev iz prejšnjega odstavka v preteklem letu, po uradni dolžnosti izda odločbo o nadomestilu. Sredstva se izplačajo na podlagi dokončne odločbe.

(6)Sredstva za izvedbo tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Na območju z omejitvami je na krmiščih za prostoživeče živali:

1.prepovedano krmljenje z ŽSP;

2.dovoljeno krmljenje s krmo neživalskega izvora za namene privabljanja za odstrel do 2 kg na krmišče dnevno.

(2)Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka se za privabljalno krmljenje na območju, kjer se izvaja izredni odstrel divjih prašičev, in za lovne obore ne uporabljajo omejitve glede količine.

(1)Aktivno iskanje poginulih divjih prašičev se na določenem območju z omejitvami izvaja za ugotavljanje obsega okužbe z APK in odstranitev virov okužbe iz lovišča. Aktivno iskanje poginulih divjih prašičev izvajajo skupine za iskanje poginulih divjih prašičev (v nadaljnjem besedilu: skupine za aktivno iskanje), ki jih sestavljajo usposobljene osebe, vpisane v evidenco usposobljenih oseb iz 61. člena tega zakona. Osebe, ki izvajajo aktivno iskanje poginulih divjih prašičev, ne smejo priti v stik z domačimi prašiči vsaj 72 ur po opravljenem iskanju.

(2)Generalni direktor uprave izmed usposobljenih oseb, vpisanih v evidenco iz 61. člena tega zakona, imenuje vodjo in člane posamezne skupine za aktivno iskanje, določi njihove naloge in način plačila. Prednost pri izboru imajo člani upravljavcev lovišč z območja z omejitvami.

(3)Vodja skupine za aktivno iskanje po vsakem iskanju pripravi poročilo, iz katerega so razvidni datum in trajanje iskanja, imena sodelujočih članov skupine, podatki o pregledanem območju in lokacijah najdenih poginulih divjih prašičev ter o morebitnih težavah pri iskanju. Poročilu priloži izpis iz aplikacije iz četrtega odstavka tega člena. Poročilo pošlje po elektronski pošti upravi.

(4)Za izvedbo iskanja poginulih divjih prašičev uprava zagotovi aplikacijo za spremljanje skupin za aktivno iskanje na terenu (v nadaljnjem besedilu: aplikacija) in opremo, ki omogoča načrtovanje, zapisovanje in sledenje gibanja skupine za aktivno iskanje ter lokacije najdenih poginulih divjih prašičev. Aplikacija omogoča izpis aktivnosti usposobljenih oseb, ki so podlaga za plačilo nadomestila iz petega odstavka tega člena. VHS zagotovi sledljivost najdenih poginulih divjih prašičev od mesta najdbe do odvzema vzorcev.

(5)Vsak član skupine je za aktivno iskanje upravičen do plačila nadomestila v višini 15 eurov na uro. Vodji skupine pripada tudi nadomestilo v višini 30 eurov dnevno za pripravo poročila in izvajanje drugih nalog, določenih s tem zakonom.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek lahko generalni direktor uprave, če ni na voljo vsaj 60 usposobljenih oseb, zviša višino nadomestila iz prejšnjega odstavka za največ 30 odstotkov.

(7)Podrobnejši pogoji in način dela, točna višina in način izplačila nadomestila ter morebitna uporaba lovskega psa oziroma lastne opreme se določijo s pogodbo, ki jo generalni direktor uprave sklene z vsakim članom skupine za aktivno iskanje.

(8)Sredstva za izvedbo tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Skupinam za aktivno iskanje se zagotovi naslednja oprema:

1.terenski avtomobili za prevoz skupine v lovišče s prikolico za prevoz poginulih divjih prašičev do zbirnega centra;

2.štirikolesniki s prikolico, banjice ali vreče za transport najdenih poginulih divjih prašičev z mesta najdbe do vozila;

3.zaščitne obleke in razkužila;

4.znamke z neponovljivo številko za zagotavljanje sledljivosti najdenega poginulega divjega prašiča;

5.tehtnica za tehtanje poginulih divjih prašičev;

6.obrazci, računalniki, mobilni telefoni.

(2)Opremo iz prejšnjega odstavka uporabljajo tudi skupine iz 26. člena tega zakona.

(3)Skupine za aktivno iskanje in izredni odstrel uporabljajo opremo iz 16. člena tega zakona. Če ta oprema ne zadostuje, dodatno opremo iz prvega odstavka tega člena nabavljajo, najemajo, vzdržujejo in hranijo enote NVI. V času izvajanja ukrepov iz 24. oziroma 26. člena tega zakona se oprema in sredstva premestijo na zbirna mesta iz 30. člena tega zakona.

(4)Sredstva za nabavo, vzdrževanje in hrambo opreme iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Za bistveno zmanjšanje števila divjih prašičev oziroma njihovo popolno odstranitev na območju z omejitvami se izvajata izredni odstrel in postavljanje lovk.

(2)Izredni odstrel izvajajo skupine, ki jih imenuje ministrstvo, in so sestavljene iz usposobljenih oseb za izvajanje izrednega odstrela, vpisanih v evidenco iz 61. člena tega zakona, ki posedujejo orožje ter imajo orožni list v skladu z zakonom, ki ureja orožje (v nadaljnjem besedilu: skupine za izredni odstrel). Te usposobljene osebe lahko izvajajo tudi postavljanje lovk in usmrtitev ujetih divjih prašičev v lovkah, ki se štejejo za odstreljene divje prašiče. Prednost pri izboru iz evidence usposobljenih oseb imajo člani upravljavcev lovišč, ki ležijo na območju z omejitvami. Ministrstvo s člani skupin za izredni odstrel sklene pogodbo.

(3)Člani skupin za izredni odstrel ne smejo priti v stik z domačimi prašiči vsaj 72 ur po opravljeni aktivnosti.

(4)Za načrtovanje, zapisovanje in sledenje gibanja skupine za izredni odstrel ter lokacije odstreljenih divjih prašičev skupina uporablja aplikacijo iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona. VHS zagotovi sledljivost odstreljenih divjih prašičev od mesta odstrela do odvzema vzorcev.

(5)V vsaki skupini za izredni odstrel ministrstvo določi vodjo. Vodja skupine za izredni odstrel pripravi dnevno poročilo, iz katerega so razvidni datum in trajanje aktivnosti, imena sodelujočih članov skupine, podatki o pregledanem območju in lokacijah odstreljenih divjih prašičev ter o morebitnih težavah pri opravljanju aktivnosti. Poročilu mora biti priložen izpis iz aplikacije iz prejšnjega odstavka. Poročilo pošlje po elektronski pošti upravi.

(6)Za izvajanje izrednega odstrela na območju z omejitvami so člani skupin za izredni odstrel upravičeni do nadomestila v višini 17 eurov na uro. Vodji skupine pripada tudi nadomestilo v višini 30 eurov dnevno za pripravo poročila in izvajanje drugih nalog, določenih s tem zakonom.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek lahko ministrstvo, če ni na voljo vsaj 30 usposobljenih oseb, zviša višino nadomestila za izredni odstrel divjih prašičev za največ 50 odstotkov.

(8)Podrobnejši pogoji, naloge ter točna višina in način izplačila nadomestila za njegovo delo in morebitno uporabo lastnega orožja, lovskega psa oziroma lastne opreme se določijo s pogodbo, ki jo ministrstvo sklene z vsakim članom skupine za izredni odstrel.

(9)Sredstva za izvedbo tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Za izvajanje izrednega odstrela se lahko ne glede na določbe zakona, ki ureja divjad in lovstvo, ter zakona, ki ureja orožje, na območju z omejitvami uporabljata naslednje orožje in oprema:

1.naprave za dušitev zvoka (poka);

2.puške z risano cevjo z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi za namestitev dušilca;

3.strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del;

4.naboji;

5.umetni viri svetlobe;

6.lovke z ustrezno opremo;

7.brezpilotni zrakoplovi za namen odkrivanja lokacij divjih prašičev.

(2)Orožje in opremo iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka nabavi, hrani in skladišči ministrstvo, pristojno za orožje. Ministrstvo, pristojno za orožje, nabavi orožje in opremo po predhodni preveritvi, ali usposobljene osebe, ki bodo izvajale izredni odstrel, tako opremo in orožje že posedujejo same. Opremo iz 5. do 7. točke prejšnjega odstavka nabavi ali najame ministrstvo, hrani in skladišči pa ZGS.

(3)Ko usposobljena oseba za izvajanje izrednega odstrela sklene pogodbo iz osmega odstavka prejšnjega člena, lahko uporablja orožje in opremo, s katerimi razpolaga na podlagi petega odstavka 12. člena tega zakona, ali pa od ministrstva, pristojnega za orožje, prevzame, uporabi in hrani za čas izvajanja ukrepa bistvenega zmanjšanja števila divjih prašičev oziroma njihove popolne odstranitve na območju z omejitvami orožje in opremo iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena. Orožje in opremo iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena usposobljena oseba prevzame na reverz.

(4)Opremo iz 5. do 7. točke prvega odstavka tega člena prevzame vodja skupine za izredni odstrel na reverz, ki ga izda ZGS. Brezpilotne zrakoplove lahko za namen odkrivanja lokacij divjih prašičev na reverz prevzame tudi vodja skupine za iskanje.

(5)Usposobljena oseba dokazuje upravičenost do posedovanja in uporabe orožja in opreme iz prvega odstavka tega člena s pogodbo iz osmega odstavka prejšnjega člena oziroma reverzom iz tega člena.

(6)Sredstva za nabavo, hranjenje in vzdrževanje orožja in opreme skupin za izredni odstrel se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Na območju z omejitvami je iztrebljanje (evisceracija) divjih prašičev v lovišču prepovedano. Po odstrelu oziroma usmrtitvi je treba neiztrebljenega divjega prašiča dostaviti do zbirnega mesta iz 30. člena tega zakona.

(2)ŽSP, ki izvirajo od divjih prašičev (črevesje in vsi deli divjega prašiča, ki se ne uporabijo za prehrano ljudi), se kategorizirajo, zberejo in odstranijo kot ŽSP kategorije 1 v skladu z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1).

(3)ŽSP iz prejšnjega odstavka na zbirnem mestu prevzame izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z ŽSP kategorije 1 in 2 v skladu s predpisom, ki ureja način, predmet in pogoje izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (v nadaljnjem besedilu: izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z ŽSP).

(4)Stroški zbiranja in odstranitve ŽSP iz tega člena z zbirnih mest se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Vse odstreljene in najdene poginule divje prašiče na območju z omejitvami NVI vzorči in opravi laboratorijske preiskave ter poskrbi za njihovo neškodljivo odstranitev.

(2)Vsi odstreljeni divji prašiči se stehtajo neiztrebljeni na zbirnem mestu (preden se opravi evisceracija, če se ta izvede). Podatke o teži neiztrebljenih odstreljenih divjih prašičev vodi vodja zbirnega mesta.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primeru iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona meso odstreljenih divjih prašičev, katerih rezultat preiskave na APK je negativen, lahko uporabi za prehrano ljudi v skladu s 34. členom tega zakona. Če je rezultat preiskave na APK pozitiven, je treba trupe teh divjih prašičev neškodljivo odstraniti. Prav tako je treba neškodljivo odstraniti vse trupe odstreljenih divjih prašičev, ki so bili v stiku s trupom, pozitivnim na APK. O tem odloči uradni veterinar.

(4)Upravljavec lovišča je upravičen do izplačila nadomestila za uničene trupe odstreljenih divjih prašičev, če se ti neškodljivo odstranijo v skladu s prvim ali tretjim odstavkom tega člena.

(5)Višina nadomestila za uničenega neiztrebljenega odstreljenega divjega prašiča do vključno 70 kg znaša 50 eurov, za težjega pa 100 eurov. Če se meso uporabi za prehrano ljudi, upravljavec lovišča ni upravičen do nadomestila iz prejšnjega odstavka.

(6)Za izplačilo nadomestila upravljavec lovišča vloži vlogo pri območnem uradu uprave (v nadaljnjem besedilu: OU uprave) do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec. Vloga vsebuje:

1.podatke o upravljavcu lovišča (ime in naslov, davčno številko, odgovorno osebo, številko transakcijskega računa);

2.zahtevano višino nadomestila s seznamom odstreljenih divjih prašičev in težo posameznega neiztrebljenega divjega prašiča;

3.potrdilo vodje zbirnega mesta o teži odstreljenega divjega prašiča.

(7)O vlogi iz prejšnjega odstavka odloča uradni veterinar OU uprave.

(8)Nadomestilo se izplača upravljavcu lovišča na podlagi dokončne odločbe.

(9)Sredstva za preiskave odstreljenih in poginulih divjih prašičev na območju z omejitvami, za njihovo neškodljivo uničenje in izplačilo nadomestil iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Za zmanjšanje tveganja za prenos APK generalni direktor uprave določi lokacije zbirnih mest. Za zbirno mesto se ob soglasju lastnika uporabijo primerni obstoječi objekti ali pa se postavijo novi začasni objekti.

(2)Zbirno mesto je mesto za zbiranje in vzorčenje odstreljenih ter najdenih poginulih divjih prašičev, lahko pa tudi za preoblačenje in dezinfekcijo članov skupin za aktivno iskanje in skupin za izredni odstrel.

(3)Ko zbirno mesto ni več potrebno za izvajanje ukrepov iz tega zakona, se odstrani. Razen če se z lastnikom zemljišča ali objekta ne dogovori drugače, uprava zagotovi, da se po odstranitvi zbirnega mesta zemljišče oziroma objekt vzpostavi v prvotno stanje, in pridobi cenitev cenilca ustrezne stroke, ki oceni škodo, ki jo je utrpel lastnik zaradi postavitve zbirnega mesta oziroma uporabe določenega objekta za ta namen ter zaradi onemogočanja uživanja lastninske pravice v času, ko je na zemljišču stalo zbirno mesto. Uprava v 30 dneh po izdelani cenitvi, vendar ne pozneje kot tri mesece po odstranitvi zbirnega mesta oziroma prenehanju uporabe določenega objekta, lastniku zemljišča oziroma objekta izplača nadomestilo za povzročeno škodo v višini, kot jo je ocenil cenilec ustrezne stroke. Če se lastnik zemljišča oziroma objekta ne strinja s tako določenim nadomestilom za povzročeno škodo, lahko vloži tožbo pred upravnim sodiščem.

(4)Postavitev, uporaba in vzdrževanje zbirnih mest so dopustni ne glede na določbe občinskih prostorskih aktov. Za postavitev, uporabo in vzdrževanje zbirnih mest oziroma za ureditev dostopa do zbirnega mesta se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, prostorski akti, predpisi, ki urejajo varstvo okolja, sladkovodno ribištvo, divjad in lovstvo, ter predpisi, ki urejajo gozdove in vode.

(5)Sredstva za izvedbo tretjega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Generalni direktor uprave imenuje vodjo zbirnega mesta, ki ima naslednje naloge in pooblastila:

1.vodi delo na zbirnem mestu;

2.skrbi za nabavo materiala za redno delovanje zbirnega mesta (razkužila, zaščitna oprema, gorivo, čistila, pisarniški material itd.);

3.vodi podatke o odstreljenih in najdenih poginulih divjih prašičih, dostavljenih na zbirno mesto, in daje potrdila iz 3. točke šestega odstavka 29. člena tega zakona;

4.usklajuje in odreja naloge vodjem skupin za aktivno iskanje in skupin za izredni odstrel;

5.potrjuje dnevna poročila o delu skupin iz prejšnje točke in opravljenih urah;

6.zagotovi, da so vsi najdeni poginuli in odstreljeni divji prašiči prepeljani na zbirno mesto, zagotovi njihovo vzorčenje in tehtanje odstreljenih divjih prašičev;

7.zbira podatke o rezultatih preiskav in zagotovi neškodljivo odstranitev vseh najdenih poginulih divjih prašičev;

8.skrbi za pripravo poročil in redno poročanje generalnemu direktorju uprave in DSNB.

(2)Vodja zbirnega mesta poskrbi tudi za izvedbo drugih nalog, ki jih odredi generalni direktor uprave.

(1)Prevoz odstreljenih in najdenih poginulih divjih prašičev znotraj določenega območja z omejitvami do zbirnega mesta ter čiščenje in dezinfekcijo opravi VHS. Prevoz odstreljenih divjih prašičev v skladu z 22. členom tega zakona opravi upravljavec lovišča. Skupina za aktivno iskanje in skupina za izredni odstrel pomagata VHS pri spravilu poginulega ali odstreljenega divjega prašiča do vozila VHS. NVI na zbirnem mestu opravi vzorčenje.

(2)Odvoz ŽSP z zbirnega mesta opravi izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z ŽSP. Pred odvozom z zbirnega mesta se dezinficira vozilo za odvoz, vključno z voznikom.

(3)Zbirna mesta morajo biti ograjena, da se prepreči dostop živalim in ljudem. Zbirno mesto ima:

1.zavarovana vstop in izstop;

2.urejen plato primerne velikosti;

3.bivalne kontejnerje (pisarna, garderoba, prostor za vzorčenje) in kontejnerje s hladilno napravo za zbirna mesta, kjer se zbirajo odstreljeni divji prašiči, ki lahko gredo v promet;

4.tehtnico;

5.kontejnerje za zbiranje trupel poginulih in odstreljenih divjih prašičev;

6.opremo za vzorčenje;

7.omogočen dostop z vozilom za odvoz kontejnerja;

8.opremo in usposobljene osebe za čiščenje in dezinfekcijo.

(4)Ureditev zbirnega mesta (utrditev platoja, postavitev ograj, postavitev bivalnih in hladilnih kontejnerjev) ter postavitev in delovanje dezinfekcijske točke zagotovi uprava. Uprava tudi pridobi ustrezna soglasja za priklop vode in elektrike, če je to potrebno, ter zagotovi plačilo nadomestila za uporabo zemljišč in objektov ter nadomestila za uporabo vode in elektrike.

(5)Kontejnerje za ŽSP zagotovi izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z ŽSP.

(6)Sredstva za izvedbo tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Če na določenem območju z omejitvami odvoz trupel poginulih divjih prašičev do zbirnega mesta ni mogoč, generalni direktor uprave dovoli izredne načine odstranjevanja trupel poginulih divjih prašičev v skladu s predpisom, ki ureja živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni za prehrano ljudi.

(2)Odstranjevanje trupel iz prejšnjega odstavka izvede skupina za aktivno iskanje, katere člani so za to upravičeni do nadomestila v skladu s 24. členom tega zakona za dodatno opravljene ure.

(3)Sredstva za izvedbo izredne odstranitve trupel iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

Z ukrepom prepoved ali omejitev prometa z živimi divjimi prašiči, svežim mesom, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi, ki so sestavljeni iz mesa divjih prašičev ali ga vsebujejo, se na območju z omejitvami prepove promet z živimi divjimi prašiči, svežim mesom, mesnimi pripravki in mesnimi proizvodi, ki so sestavljeni iz mesa divjih prašičev ali ga vsebujejo, če s predpisi Unije ni določeno drugače.

Na območju z omejitvami se v rejah domačih prašičev in divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom uvedejo naslednji ukrepi:

1.popis vseh kategorij in števila prašičev na vseh gospodarstvih, ki ga izvedejo uradni veterinarji; imetnik živali mora vse spremembe nemudoma sporočiti uradnemu veterinarju; v primeru proste reje se prvi popis lahko opravi na podlagi ocene števila prašičev;

2.osamitev prašičev oziroma prepoved premikov prašičev znotraj gospodarstva, da se prepreči stik z divjimi prašiči, vključno s prepovedjo proste reje prašičev; divji prašiči ne smejo imeti dostopa do katere koli stvari, ki bi pozneje lahko prišla v stik s prašiči na gospodarstvu;

3.prepoved premikov prašičev z gospodarstva in na gospodarstvo, razen v izjemnih primerih glede na epizootiološko stanje in po predhodnem posvetovanju z DSNB;

4.postavitev razkuževalnih preprog na vhodu in izhodu gospodarstva ter v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu;

5.higienski ukrepi za osebe, ki prihajajo na sumljivo gospodarstvo in ga zapuščajo, zaradi zmanjšanja nevarnosti širjenja bolezni; ti ukrepi lahko vključujejo tudi začasno prepoved vstopa na gospodarstvo za osebe, ki so bile v stiku z divjimi prašiči, ter identifikacijo rejcev prašičev, ki so tudi lovci;

6.preiskave vseh poginulih prašičev in prašičev na gospodarstvu, ki kažejo znake bolezni;

7.prepoved vnosa delov divjih prašičev, opreme in pribora ter stelje oziroma krme, ki bi lahko bili okuženi z virusom bolezni;

8.prepoved premikov prašičev, njihovega semena, zarodkov in jajčec z okuženega območja za namene trgovanja znotraj Evropske unije;

9.drugi ukrepi, potrebni za nadzorovanje in izkoreninjenje APK, ki jih predlaga DSNB.

(1)Za preprečevanje prenosa APK z divjih prašičev na domače prašiče se na območju z omejitvami lahko odredi pokončanje domačih prašičev in divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom ter prepove reja domačih prašičev, divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom.

(2)Predlog za ukrep iz prejšnjega odstavka poda DSNB ob upoštevanju dejavnikov, kot so epizootiološke razmere, biovarnostni ukrepi, gostota gospodarstev s prašiči in število prašičev, velikost populacije divjih prašičev.

(3)Pokončanje domačih prašičev in divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom ter prepoved reje domačih prašičev, divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom odredi uradni veterinar. Pritožba ne zadrži izvršitve.

(1)Na določenem območju z omejitvami se lahko predpiše ukrep postavitve ograj, kadar je to nujno za preprečevanje širjenja APK oziroma zmanjševanje tveganja zanj s prostorskimi premiki divjih prašičev. Na predlog DSNB se na ograje namestijo odvračala.

(2)Nabavo, postavitev, nadzorovanje, vzdrževanje, prestavitev ter odstranitev ograj in odvračal iz prejšnjega odstavka zagotovi uprava.

(3)Ograje se v največji možni meri postavijo na zemljiščih v državni oziroma občinski lasti ter ob občinskih in državnih cestah, če okoliščine konkretnih postavitev ograj to zahtevajo, pa tudi na zemljiščih v zasebni lasti.

(4)Lastniki in drugi upravljavci zemljišč morajo dopustiti postavitev, uporabo ter vzdrževanje ograj in odvračal. Vsakdo se mora vzdržati vseh ravnanj, ki bi ovirala postavitev, uporabo ter vzdrževanje ograj in odvračal. Uprava lastnike po osrednjem spletnem mestu državnega spletišča in na krajevno običajen način obvesti o razlogih za poseg na zemljiščih. Ograje in odvračala se odstranijo takoj, ko niso več potrebni za izvajanje ukrepov iz tega zakona.

(5)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je treba pred postavitvijo ograje na območju objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.

(6)Ograje se štejejo za pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, in zanje gradbeno dovoljenje ni potrebno. Njihova postavitev je dopustna ne glede na določbe občinskih prostorskih aktov. Za postavitev, uporabo in vzdrževanje ograj se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in prostorski akti ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, sladkovodno ribištvo, divjad in lovstvo, ter predpisi, ki urejajo gozdove in vode.

(7)Ograja mora omogočati dostop do zemljišč in objektov, razen če veljajo omejitve iz 47. člena tega zakona.

(8)Sredstva za nabavo, postavitev, nadzor, vzdrževanje, prestavitev ter odstranitev ograj in odvračal se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Če je za postavitev ograj in odvračal iz prvega odstavka prejšnjega člena potrebna uporaba zemljišč, so do nadomestila za oteženo redno rabo zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo za oteženo rabo) po tem zakonu upravičeni naslednji upravičenci:

-        lastnik zemljišča ali

-        oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe.

(2)Šteje se, da so osebe iz prejšnjega odstavka upravičene do nadomestila za oteženo rabo, če se na zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje ograja oziroma odvračalo.

(3)Če nadomestilo za oteženo rabo za isto zemljišče uveljavlja več upravičencev za isto časovno obdobje, je do nadomestila upravičen tisti, ki ima v tem obdobju pravico uporabljati to zemljišče.

(4)Če nadomestilo za oteženo rabo uveljavljajo vsi solastniki ali skupni lastniki skupaj z eno vlogo, se višina nadomestila določi v celotnem znesku v korist vseh solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Če nadomestila ne uveljavljajo vsi solastniki skupaj, so upravičeni do nadomestila v skladu s solastniškimi deleži, če so ti določeni. Če solastniški deleži niso določeni in v primeru skupne lastnine, kadar skupni lastniki nadomestila ne uveljavljajo skupaj, se šteje, da so deleži enaki.

(1)Upravičenec do nadomestila za oteženo rabo lahko zahteva nadomestilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec zahteva nadomestilo pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, za katero se uveljavlja nadomestilo, oziroma njegov pretežni del.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1.podatke o upravičencu do nadomestila (osebno ime in naslov prebivališča ter davčno številko, če gre za fizično osebo, oziroma firmo, sedež in davčno številko, če gre za pravno osebo) in številko transakcijskega računa,

2.podatke o zemljišču (parcelna številka in katastrska občina) in

3.podatke o vrsti posega oziroma vplivu posega na zemljišče.

(3)Če pravico do nadomestila za oteženo rabo zahteva oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, in ta okoliščina ni razvidna iz uradnih evidenc, zahtevi priloži tudi fotokopijo najemne oziroma zakupne pogodbe.

(4)Višina nadomestila se določi ob upoštevanju obsega posega na zemljišču, bonitete zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, in vrste dejanske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto dejanske rabe zemljišč, na podlagi metodologije iz 40. člena tega zakona.

(5)Nadomestilo se odmeri za preteklo koledarsko leto, za število dni, ko je bila otežena redna raba zemljišča. Nadomestilo pripada upravičencem največ za obdobje 24 mesecev od začetka uporabe zemljišča, ki otežuje njegovo redno rabo. Če se upravičenec do nadomestila med koledarskim letom spremeni, je do nadomestila upravičen sorazmerno glede na trajanje njegovega upravičenja v koledarskem letu.

(6)Nadomestilo se izplača na podlagi dokončne odločbe upravne enote na transakcijski račun upravičenca. Nadomestilo upravičencu izplača uprava.

(7)Sredstva za izplačilo nadomestila se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(8)V postopku za določitev nadomestila se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji taksa ne plača.

(9)Ne glede na peti odstavek tega člena se nadomestilo upravičencem izplača tudi za obdobje po 24 mesecih od začetka uporabe zemljišča, ki otežuje njegovo redno rabo, če ukrep iz prvega odstavka 37. člena tega zakona na določenem območju z omejitvami oziroma delu območja preneha veljati, postopek za ustanovitev služnosti v javno korist iz 43. oziroma 44. člena tega zakona pa še ni zaključen.

(1)Letno nadomestilo za m 2 zemljišča iz prvega odstavka 39. člena tega zakona se izračuna, upoštevaje podatke iz uradnih evidenc, po naslednji formuli:

1.kmetijska in gozdna zemljišča: boniteta zemljišča × faktor 0,006 eura za m 2;

2.vodna in neplodna zemljišča: 0,025 eura za m 2;

3.pozidana zemljišča: 0,30 eura za m 2.

(2)Upravičenec je do nadomestila upravičen sorazmerno glede na obdobje, to je število dni v koledarskem letu, ko je bila otežena redna raba zemljišča. Površina, na kateri je otežena redna raba zemljišča, se določi glede na obseg posega na zemljišču.

(3)Površina zemljišča, na katerem je otežena redna raba zemljišča zaradi postavitve, namestitve, uporabe ali vzdrževanja ograje in odvračal, se določi tako, da se dolžina ograje pomnoži s štirimi metri širine.

(4)Upravičenec do nadomestila lahko v postopku odmere nadomestila dokazuje, da je otežena redna raba zemljišča na večji površini ali v drugem obdobju, kot se ugotovi na podlagi četrtega odstavka prejšnjega člena, ali večinoma pri drugi vrsti dejanske rabe ali bonitete, kot izhaja iz uradnih evidenc.

(5)Če iz evidence zemljiškega katastra podatka o boniteti zemljišča v skladu s predpisi o evidentiranju nepremičnin ali podatka o vrsti dejanske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto dejanske rabe zemljišč, ni mogoče ugotoviti, se prizna boniteta zemljišča ali vrsta dejanske rabe, kot jo imajo primerljiva sosednja zemljišča.

(1)Če je zaradi postavitve ograj in odvračal potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč in traja dlje kot 24 mesecev, se lastninska pravica na teh zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist.

(2)Za vprašanja glede ustanovitve služnosti v javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist.

(3)Javno korist za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist ugotovi vlada s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Javna korist za ustanovitev služnosti velja tudi za zemljišča, ki nastanejo s parcelacijo zemljišč, določenih v sklepu iz prejšnjega stavka, če so potrebna zaradi postavitve ograj in odvračal.

(4)Uprava po uveljavitvi sklepa iz prejšnjega odstavka začne postopek za ustanovitev služnosti v javno korist.

Upravičenec do služnosti v javno korist je Republika Slovenija. Postopek sporazumevanja za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, sklepanje teh pogodb in vlaganje zahtev za ustanovitev služnosti v javno korist v imenu Republike Slovenije in za njen račun opravlja uprava.

(1)Upravičenec do služnosti v javno korist poda lastnikom zemljišč iz prvega odstavka 38. člena tega zakona ponudbo za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist proti plačilu nadomestila. Nadomestilo se v ponudbi oblikuje v skladu z metodologijo iz 40. člena tega zakona.

(2)Če se lastnik zemljišča strinja s ponudbo iz prejšnjega odstavka in o tem pisno obvesti upravičenca do služnosti v javno korist v 15 dneh od prejema ponudbe, se sklene pogodba o ustanovitvi služnosti, pri čemer stroške v zvezi s to pogodbo krije upravičenec do služnosti v javno korist.

(1)Če postopek sporazumevanja iz prejšnjega člena ni uspešen, lahko upravičenec do služnosti v javno korist pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče oziroma njegov pretežni del, zahteva začetek postopka za ustanovitev služnosti v javno korist.

(2)Zahteva za ustanovitev služnosti v javno korist iz prejšnjega odstavka vsebuje:

1.navedbo sklepa vlade o ugotovljeni javni koristi,

2.podatke o lastniku zemljišča (osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva, če gre za fizično osebo, oziroma firmo, sedež in matično številko, če gre za pravno osebo),

3.podatke o zemljišču (parcelna številka in katastrska občina),

4.podatke o ustanovitvi služnosti v javno korist (opredelitev obsega zemljišča, na katerem se ustanovi služnost v javno korist, trajanje služnosti v javno korist),

5.ponudbo iz prejšnjega člena.

(3)Postopek za ustanovitev služnosti v javno korist se začne s sklepom. Zoper ta sklep ni pritožbe.

(4)Pritožba zoper odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ne zadrži njene izvršitve.

(1)Nadomestilo za ustanovitev služnosti v javno korist se določi za obdobje od poteka 24 mesecev od začetka uporabe zemljišča, ki otežuje redno rabo zemljišča, do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Nadomestilo se izplačuje na letni ravni za preteklo leto, in sicer do konca marca tekočega leta. Izplačilo za posamezno leto se izračuna tako, da se višina nadomestila, določena za celotno obdobje, deli s številom let, za katera je zemljišče obremenjeno s služnostjo v javno korist. Če nadomestilo ni določeno v istem koledarskem letu, kot je bila ustanovljena služnost v javno korist, se nadomestilo za obdobje do določitve nadomestila izplača do konca marca leta, ki sledi letu, v katerem je bila določeno nadomestilo. Če služnost v javno korist ne traja vse koledarsko leto, se izplačilo za posamezno leto sorazmerno zmanjša.

(2)Nadomestilo za uporabo zemljišča izplača uprava na transakcijski račun lastnika zemljišča. Sredstva za izplačilo nadomestila se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Če upravičenec do služnosti v javno korist za namen sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ne pridobi podatkov o lastniku zemljišča iz uradnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo ali organi, ki vodijo uradne evidence, s podatki ne razpolagajo ali so podatki v evidenci napačni ali lastnik zemljišča zaradi neznanega prebivališča ne more sodelovati v postopku, pošlje centru za socialno delo predlog za postavitev skrbnika za posebni primer.

(2)Center za socialno delo v 60 dneh imenuje skrbnika za posebni primer, ki zastopa lastnika zemljišča in varuje njegove koristi.

(1)Na določenem območju znotraj območja z omejitvami se zaradi preprečevanja oziroma omejitev premikov divjih prašičev zaradi vznemirjanja lahko omeji ali prepove izvajanje kmetijskih, gozdarskih ali drugih aktivnosti.

(2)Omejitev ali prepoved iz prejšnjega odstavka se lahko nanaša na:

1.spravilo pridelkov;

2.košnjo oziroma spravilo krme;

3.redno sečnjo in spravilo lesa iz gozdov;

4.dovoljene posege v populacije živali zavarovanih prostoživečih vrst na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, razen za posege, ki so potrebni za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi;

5.gibanje in druge aktivnosti, ki imajo lahko za posledico širjenje APK.

Ministrstvo lahko po postopku za znižanje koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznem lovišču v skladu s predpisom, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v Republiki Sloveniji, upravljavcu lovišča za preteklo leto zmanjša obveznost plačila koncesijske dajatve za gospodarjenje z divjadjo v lovišču zaradi nezmožnosti upravljanja lovišča, če je na območju lovišča veljal ukrep prepovedi lova, za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo.

Ne glede na zakon, ki ureja divjad in lovstvo, Republika Slovenija zaradi izvajanja ukrepov po tem zakonu zagotovi nadomestilo za povzročeno škodo oziroma odškodnino za:

1.škodo, ki jo povzroči divjad v času prepovedi lova na kmetijskih in gozdnih kulturah;

2.živali, ki so bile pokončane, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni pri izvajanju nujnih ukrepov (odškodnina imetnikom domačih prašičev na območju z omejitvami);

3.omejitve pri izvajanju kmetijskih dejavnosti.

(1)Če je na območju lovišča prepovedan lov, se nadomestila za škodo, ki jo na kmetijskih in gozdnih kulturah povzroči divjad, zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Lastnik ali uporabnik kmetijskega zemljišča, ki utrpi škodo na kmetijskih oziroma gozdnih kulturah zaradi divjadi, uveljavlja nadomestilo za povzročeno škodo po postopku za uveljavljanje škode, ki jo povzroči divjad, od Republike Slovenije, ki ga izplačuje ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo.

(2)Če je škoda iz prejšnjega odstavka povzročena zaradi opustitve izvajanja ukrepov upravljavca lovišča, na katere prepoved lova ni vplivala, nadomestilo za povzročeno škodo izplača upravljavec lovišča oziroma upravljavec lovišča ministrstvu povrne nadomestilo, izplačano oškodovancu.

(1)Če se v okviru izvajanja nujnih ukrepov na območju z omejitvami odredi pokončanje domačih prašičev ter divjih prašičev v oborah za rejo divjadi in oborah s posebnim namenom oziroma pride pri izvajanju nujnih ukrepov po tem zakonu do poškodovanja ali uničenja predmetov in surovin, je imetnik prašičev upravičen do odškodnine za prašiče, ki so bili pokončani, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni pri uresničevanju nujnih ukrepov iz tega zakona.

(2)Odškodnina za povzročeno škodo iz prejšnjega odstavka se imetniku prašičev zagotovi v skladu s predpisom, ki ureja odškodnine na področju veterinarstva.

(1)Za škodo, ki nastane zaradi omejitve ali prepovedi spravila pridelkov, omejitve ali prepovedi košnje oziroma spravila krme, je lastnik ali posestnik zemljišča upravičen do nadomestila za povzročeno škodo.

(2)Nadomestilo iz tega člena se izplača v višini vrednosti nepospravljenega pridelka na površini, razvidni iz grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (GERK), ob upoštevanju povprečnega pridelka za posamezno poljščino oziroma kulturo in ob upoštevanju cene pridelka na trgu, zmanjšane za stroške spravila. Predhodno zavarovane površine niso pogoj za izplačilo.

(3)Nadomestilo iz tega člena izplača Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi vloge lastnika ali posestnika zemljišča.

(1)Minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za veterinarstvo, imenuje skupino za spremljanje in usklajevanje ter njenega vodjo.

(2)Skupina iz prejšnjega odstavka opravlja naslednje naloge:

1.strokovna pomoč pri izvedbi postopkov javnega naročanja za nabavo opreme, ograj in sredstev za izkoreninjenje APK ter spremljanje plačil;

2.popis postopkov za nabavo opreme in storitev iz tega zakona in pristojnih za njihovo izvedbo ter vodenje podatkov o izvedenih postopkih in porabljenih sredstvih iz tega zakona, vključno z dokazili o opravljenih plačilih;

3.popis upravičencev do izplačila sredstev iz tega zakona ter vodenje podatkov o izvedenih postopkih in porabljenih sredstvih, vključno z dokazili o opravljenih plačilih;

4.vodenje porabe sredstev in podatkov, potrebnih za pridobitev sofinanciranja nujnih ukrepov iz sredstev EU.

(3)Vodja skupine iz tega člena redno poroča o izvedenih postopkih javnega naročanja iz tega zakona, izplačilih in porabljenih sredstvih ministru, pristojnemu za veterinarstvo, in generalnemu direktorju uprave.

(4)Skupina nemudoma obvesti generalnega direktorja uprave oziroma pristojnega za izvedbo določenega ukrepa iz tega zakona, če zazna kakršno koli težavo, ki bi lahko ogrozila učinkovito izvajanje ukrepov.

(1)Nujni ukrepi iz II. poglavja tega zakona veljajo do uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim prekliče visoko stopnjo ogroženosti.

(2)Nujni ukrepi iz III. poglavja tega zakona veljajo do:

-        uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim ugotovi, da ni več tveganja za vnos bolezni iz sosednje države, ter prekliče določitev območja visokega tveganja in odrejene ukrepe na podlagi prvega odstavka 18. člena tega zakona;

-        uveljavitve predpisa vlade, s katerim prekliče ukrepe na podlagi drugega odstavka 18. člena tega zakona.

(3)Nujni ukrepi iz IV. poglavja tega zakona veljajo do:

-        uveljavitve sklepa generalnega direktorja uprave, s katerim ugotovi, da je APK pri divjih prašičih izkoreninjena, ter prekliče določitev območij z omejitvami in odrejene ukrepe na podlagi drugega odstavka 19. člena tega zakona;

-        uveljavitve predpisa vlade, s katerim prekliče ukrepe na podlagi tretjega odstavka 19. člena tega zakona.

(4)Sklepi iz tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Uprava upravlja in vodi evidence iz tega zakona.

(2)Uprava zagotovi upravljavcem lovišč podatke o najdenih in odstreljenih divjih prašičih na območjih z omejitvami.

(3)Evidence iz tega zakona se vodijo centralno in v računalniški obliki.

(4)Podatki v evidencah iz tega zakona se hranijo deset let.

(1)Za izvajanje tega zakona lahko uprava prevzema, uporablja in obdeluje podatke, vključno z osebnimi podatki, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov:

1.zbirk podatkov iz zakona, ki ureja kmetijstvo (evidenca subjektov, evidenca imetnikov rejnih živali in evidenca rejnih živali, evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, register kmetijskih gospodarstev);

2.zbirk podatkov iz zakona, ki ureja veterinarstvo, in zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti (CIS VET);

3.zbirk podatkov iz predpisov, ki urejajo divjad in lovstvo (evidenca odstrela in izgub divjadi, evidence in zbirke podatkov o divjadi in njenem življenjskem okolju po loviščih, LPN in lovsko upravljavskih območjih, evidenca o uplenjeni in poginuli divjadi).

(2)Za izvajanje tega zakona lahko uprava uporablja tudi temeljne topografske načrte, zbirko topografskih podatkov, topografske karte, pregledne karte, ortofoto, podatke digitalnega modela reliefa in druge prostorske podatke brez osebnih podatkov.

(3)Uprava dostopa do pisnih in grafičnih podatkov iz zbirk podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, če tehnične možnosti to omogočajo.

(4)Za vodenje in upravljanje predpisanih zbirk podatkov lahko ministrstvo v evidence z delovnega področja ministrstva prevzame podatke iz evidenc iz 60., 61. in 62. člena tega zakona za osebe, ki se v evidence vpisujejo po lastni volji, se morajo vanje vpisati v skladu z zakonom ali so v evidence vpisane po uradni dolžnosti.

(1)Za izvajanje tega zakona se evidence iz 60., 61. in 62. člena tega zakona lahko povezujejo med seboj in z zbirkami podatkov iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena.

(2)Za medsebojno povezovanje zbirk podatkov z delovnega področja ministrstva in uprave se za subjekte uporablja identifikacijska številka subjekta, za kmetijska gospodarstva pa identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva po zakonu, ki ureja kmetijstvo (KMG-MID).

Sredstva za financiranje evidenc iz 60., 61. in 62. člena tega zakona in povezovanje evidenc z zbirkami podatkov v skladu s tem zakonom se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Vsi podatki iz evidenc iz tega zakona se lahko uporabljajo samo za namene, za katere so bili dani in so določeni v zakonu.

(2)Uprava pošlje podatke iz evidenc iz tega zakona v skladu s prejšnjim odstavkom pooblaščenim organizacijam, izvajalcem javnih služb in izvajalcem ukrepov kmetijske politike ter drugim državnim organom in občinam, če jih ti potrebujejo za izvajanje predpisanih nalog.

(3)Uprava omogoči vpogled v evidence iz tega zakona osebam, ki opravljajo naloge v pooblaščenih organizacijah, pri izvajalcih javnih služb in izvajalcih ukrepov kmetijske politike, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje nalog z delovnega področja ministrstva, ter osebam v drugih državnih organih in občinah, če jih te osebe potrebujejo za izvajanje s tem zakonom določenih nalog.

(4)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se podatki glede davčne številke zavezanca oziroma upravičenca pošljejo le za namen plačil in vodenja inšpekcijskih postopkov ali po predhodnem soglasju zavezanca oziroma upravičenca.

(1)V evidenci najdenih poginulih divjih prašičev iz 15. člena tega zakona se vodijo naslednji podatki:

1.osebno ime najditelja in kontaktni podatki (naslov, telefonska številka oziroma e-naslov);

2.lokacija (opis mesta, najbližji kraj, če je mogoče, koordinate x, y);

3.če je mogoče, spol in starost najdenega poginulega divjega prašiča;

4.morebitne vidne spremembe na poginulem divjem prašiču;

5.čas najdbe;

6.možnost dostopa do najdenega poginulega divjega prašiča (opis lokacije, dostopnih poti ipd.).

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za namene sledenja in preverjanja epizootioloških razmer APK kot podlaga za določanje ukrepov iz tega zakona ter so podlaga za izplačilo finančne spodbude v skladu s 15. členom tega zakona.

(1)V evidenci usposobljenih oseb se vodita seznama usposobljenih oseb za aktivno iskanje poginulih divjih prašičev in usposobljenih oseb za izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev. V evidenci se za vsako usposobljeno osebo vodijo naslednji podatki:

1.osebno ime in kontaktni podatki (naslov, telefonska številka oziroma e-naslov);

2.datum rojstva;

3.številka in datum potrdila.

(2)Evidenca iz tega člena je namenjena vodenju seznamov usposobljenih oseb za izvajanje ukrepov iz tega zakona.

(1)V evidenci najdenih poginulih in odstreljenih divjih prašičev se vodijo podatki o najdenih poginulih divjih prašičih iz 24. člena tega zakona ter o odstreljenih divjih prašičih iz drugega odstavka 22. člena in 26. člena tega zakona.

(2)Podatki iz prejšnjega odstavka se dobijo iz aplikacije iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona.

(1)Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvajajo uradni veterinarji pristojne inšpekcije uprave.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek izvajajo nadzor tudi lovski, kmetijski in gozdarski inšpektorji pristojnega inšpektorata v obsegu, določenem v 65. členu tega zakona.

(1)Uradni veterinar ima poleg pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonom o inšpekcijskem nadzoru, in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti, tudi pristojnost nadzirati izvajanje in v primeru ugotovljenih nepravilnosti izrekanje ukrepov za izvedbo:

1.nujnih ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje APK pri divjih prašičih, razen ukrepov iz 1. in 2. točke prvega odstavka 65. člena tega zakona;

2.nujnih ukrepov na območjih visokega tveganja in nujnih ukrepov za obvladovanje in izkoreninjenje APK pri divjih prašičih, razen ukrepov iz 3. in 4. točke prvega odstavka 65. člena tega zakona ter nadzora nad ukrepi iz drugega in tretjega odstavka 65. člena tega zakona;

3.ugotavljanja identitete rejcev prašičev, ki so tudi lovci.

(2)Zoper odločbo uradnega veterinarja je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v osmih dneh od dneva vročitve odločbe. Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov.

(1)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima lovski inšpektor poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in predpisu, ki ureja divjad in lovstvo, še naslednje pristojnosti:

1.nadzirati izvajanje načrtov ravnanja glede vsebin iz 3., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona;

2.nadzirati izvajanje intenzivnega odstrela divjih prašičev iz 12. člena tega zakona;

3.nadzirati izvajanje prepovedi lova, intenziviranega lova in omejitev pri izvajanju lova iz 22. člena tega zakona;

4.nadzirati uporabo posebne opreme iz petega odstavka 12. člena in prvega odstavka 27. člena tega zakona;

5.nadzirati izvajanje izrednega odstrela divjih prašičev in načinov lova, razen usmrtitev v lovkah iz 26. člena tega zakona;

6.nadzirati izvajanje prepovedi iztrebljanja divjih prašičev v lovišču iz 28. člena tega zakona;

7.nadzirati omejitve oziroma prepovedi krmljenja divjih prašičev iz 23. člena tega zakona.

(2)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in predpisu, ki ureja kmetijstvo, še pristojnost nadzirati izvajanje ukrepa omejitve ali prepovedi izvajanja kmetijskih, gozdarskih ali drugih aktivnosti iz 47. člena tega zakona na območju z omejitvami v delu, ki se nanaša na:

1.prepoved spravila kmetijskih pridelkov;

2.prepoved košnje oziroma spravila krme;

3.prepoved oziroma omejitve gibanja na kmetijskih površinah;

4.prepoved drugih aktivnosti, ki imajo lahko za posledico širjenje APK.

(3)Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima gozdarski inšpektor poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor, in predpisu, ki ureja gozdarstvo, še pristojnost nadzirati izvajanje ukrepa omejitve ali prepovedi izvajanja kmetijskih, gozdarskih ali drugih aktivnosti iz 47. člena tega zakona na območju z omejitvami v delu, ki se nanaša na:

1.prepoved sečnje in spravila lesa iz gozdov;

2.prepoved oziroma omejitve gibanja v gozdovih;

3.prepoved drugih aktivnosti v gozdovih, ki imajo lahko za posledico širjenje APK.

(4)Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzora iz tega člena lovski, kmetijski in gozdarski inšpektor ugotovi nepravilnosti, izreče ukrepe za njihovo odpravo, vsak v okviru svojih pristojnosti iz tega člena.

(1)Zbiranje poginulih divjih prašičev in odvoz kadavrov do zbirnih mest se izvajata v okviru javne veterinarske službe. Vzorčenje odstreljenih divjih prašičev in trupel poginulih divjih prašičev ter patološkoanatomske sekcije poginulih divjih prašičev opravljajo uradni veterinarji in NVI. Preiskave opravi NVI ali drug pooblaščen laboratorij.

(2)ZGS in drugi izvajalci, ki so pooblaščeni za jemanje vzorcev pri divjih prašičih, lahko na območju z omejitvami v času trajanja ukrepov iz tega zakona izvajajo svojo dejavnost samo, če imajo za to dovoljenje uprave.

Generalni direktor uprave po potrditvi APK v Republiki Sloveniji predlaga pristojnemu poveljniku Civilne zaščite Republike Slovenije aktiviranje državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu posebno nevarnih bolezni živali.

(1)Z globo od 3.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.ne pripravi načrta ravnanja v skladu s predpisanimi zahtevami iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona;

2.ne poskrbi za objavo načrta ravnanja upravljavcev lovišč in seznanitev z njim v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega zakona;

3.ne upošteva načrta ravnanja (četrti odstavek 4. člena);

4.ne zagotovi predpisanih zabojnikov ali rednega praznjenja zabojnikov v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega zakona;

5.odpremi živega divjega prašiča v nasprotju s prvim ali četrtim odstavkom 11. člena tega zakona;

6.odpremi živega divjega prašiča v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena tega zakona;

7.prejme živega divjega prašiča v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena tega zakona;

8.uporabi posebno opremo iz petega odstavka 12. člena v nasprotju s tem zakonom;

9.na krmišču za prostoživeče živali, do katerih imajo dostop divji prašiči, polaga krmo v nasprotju s 13. členom tega zakona;

10.če v primerih drugega odstavka 72. člena tega zakona pri lovu ne upošteva predpisanih biovarnostnih ukrepov iz 14. člena tega zakona;

11.ne prijavi najdenega poginulega divjega prašiča v skladu s prvim odstavkom 15. člena ali ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;

12.ne opravi odvoza najdenih poginulih divjih prašičev z mesta najdbe v skladu s prvim odstavkom 16. člena tega zakona in pri tem ne gre za primer iz drugega odstavka 16. člena tega zakona;

13.ne upošteva prepovedi odstranjevanja spodnje čeljusti oziroma drugih delov trupla iz prvega odstavka 17. člena tega zakona;

14.ne upošteva prepovedi ali omejitev pri izvajanju lova v skladu s 1. ali 3. točko prvega odstavka 22. člena tega zakona;

15.ne upošteva prepovedi krmljenja ŽSP v skladu s 1. točko prvega odstavka 23. člena tega zakona;

16.ne upošteva omejitve količine krme neživalskega izvora za namen privabljanja v skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena tega zakona;

17.ne upošteva roka 72 ur glede prepovedi stikov z domačimi prašiči v skladu s prvim odstavkom 24. člena ali tretjim odstavkom 26. člena tega zakona;

18.uporabi posebno opremo iz prvega odstavka 27. člena tega zakona v nasprotju s tem zakonom;

19.ne upošteva prepovedi iztrebljanja divjih prašičev v lovišču v skladu s prvim odstavkom 28. člena tega zakona;

20.ne prevzame ŽSP kategorije 1 na zbirnem mestu v skladu s tretjim odstavkom 28. člena tega zakona;

21.ne opravi preiskav najdenih poginulih in odstreljenih divjih prašičev v skladu s prvim odstavkom 29. člena tega zakona;

22.ovira postavitev, uporabo in vzdrževanje ograj in odvračal v skladu s četrtim odstavkom 37. člena tega zakona;

23.ravna v nasprotju s prepovedjo ali omejitvijo v skladu s 1., 2., 3., 4. ali 5. točko drugega odstavka 47. člena tega zakona.

24.če do priprave načrta ravnanja na izvaja biovarnostnih ukrepov iz 14. člena tega zakona (drugi odstavek 72. člena).

(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 600 do 1.800 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4)Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

ZGS določi letno osnovo za odvzem divjih prašičev iz tretjega odstavka 12. člena tega zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.

(1)Generalni direktor uprave imenuje člane skupine strokovnjakov iz prvega odstavka 3. člena tega zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.

(2)Minister, pristojen za veterinarstvo, imenuje skupino za spremljanje in usklajevanje iz prvega odstavka 53. člena tega zakona v 60 dneh od uveljavitve tega zakona.

(1)Ministrstvo objavi predlog načrta ravnanja iz šestega odstavka 4. člena tega zakona na osrednjem spletnem mestu državne uprave v 30 dneh od uveljavitve tega zakona, upravljavci lovišč pa pripravijo načrte ravnanja iz 4. člena tega zakona v 60 dneh od dneva objave predloga načrta ravnanja.

(2)Če sklep iz prvega odstavka 9. člena tega zakona začne veljati pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka, se do priprave načrtov ravnanja izvajajo biovarnostni ukrepi iz 14. člena tega zakona.

(1)Postopek oddaje javnega naročila za nabavo opreme iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona se začne v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Postopek oddaje javnega naročila za sukcesivno dobavo orožja, opreme, ograj, vključno s postavitvijo in vzdrževanjem, in sredstev za izvedbo nujnih ukrepov po tem zakonu se začne v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        šesti odstavek 11. člena Pravilnika o stranskih živalskih proizvodih, ki niso namenjeni prehrani ljudi (Uradni list RS, št. 35/15 in 82/18);

-        točki a) in b) drugega odstavka 15. člena Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge (Uradni list RS, št. 136/06 in 42/10).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 510-03/20-1/16 Ljubljana, dne 17. decembra 2020 EPA 1508-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik