Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-C)

V Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) se besedilo 4. člena spremeni tako, da se glasi: »Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo: 1. »korupcija« je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega; 2. »mednarodna korupcija« je korupcija, v kateri je udeležena najmanj ena fizična ali pravna oseba iz tujine; 3. »integriteta« je pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi; 4. »javni sektor« so državni organi in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti), javne agencije, javni skladi, javni zavodi, javni gospodarski zavodi, Banka Slovenije, druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravne osebe, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javna podjetja, gospodarske družbe in druge pravne osebe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost; 5. »funkcionarji oziroma funkcionarke« (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, generalni sekretar vlade, generalni sekretar predsednika republike, šef kabineta predsednika republike, namestnik generalnega sekretarja predsednika republike, svetovalec predsednika republike, generalni sekretar državnega zbora, sekretar državnega sveta, funkcionarji v drugih državnih organih in lokalnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z akti Evropskega parlamenta in drugi funkcionarji iz Republike Slovenije v evropskih institucijah in drugih mednarodnih institucijah, če jih tja napoti Republika Slovenija, ter člani sveta Banke Slovenije, če njihove pravice in obveznosti niso drugače urejene z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, in drugimi predpisi, ki obvezujejo Banko Slovenije; 6. »družinski člani« so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti; 7. »uradniki oziroma uradnice na položaju« (v nadaljnjem besedilu: uradniki na položaju) so generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, predstojniki organov v sestavi ministrstev, predstojniki vladnih služb, osebe s posebnimi pooblastili v Banki Slovenije, načelniki upravnih enot, direktorji oziroma tajniki občinskih uprav; 8. »poslovodne osebe« so direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov in drugih oseb javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti, pravnih oseb, ki jih je ustanovila država ali lokalna skupnost, javnih podjetij, gospodarskih družb in drugih pravnih oseb, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv; 9. »uradne osebe« so funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, uslužbenci zaposleni v Banki Slovenije, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja; 10. »osebe, odgovorne za javna naročila« so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku; 11. »nasprotje interesov« so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ali osebe, ki jo subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanjega člana komisije, sveta, delovnih skupin ali drugega primerljivega telesa, vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog; 12. »zasebni interes osebe« iz prejšnje točke pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela ta oseba ali njen družinski član osebne, poslovne ali politične stike; 13. »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja; 14. »lobiranje« je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev; 15. »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije; 16. »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist; 17. »nosilci ukrepov« so organi in organizacije, ki so z akcijskim načrtom za uresničevanje resolucije določeni kot izvajalci ukrepov za dosego ciljev resolucije.«.

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Komisija ima predsednika komisije in dva namestnika predsednika komisije. Predsednik komisije in namestnika predsednika komisije so funkcionarji.

(2)Funkciji predsednika in namestnika predsednika komisije nista združljivi z opravljanjem funkcije ali delom v drugi osebi javnega ali zasebnega prava, ki deluje na področjih, na katerih komisija izvršuje pristojnosti po tem zakonu.

(3)Predsednik in namestnika predsednika komisije morajo najkasneje v roku enega meseca po nastopu funkcije prenehati opravljati delo ali funkcijo iz prejšnjega odstavka.

(4)Predsednik komisije je imenovan za dobo šestih let, namestnika predsednika za dobo petih let, na svoje funkcije pa so lahko imenovani dvakrat zapored.

(5)Funkcionar komisije, ki mu je potekel mandat ali je odstopil, opravlja funkcijo s polnimi pooblastili do začetka opravljanja funkcije novega funkcionarja, razen če je bil razrešen zaradi razlogov iz druge do pete alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona.«.

Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:

(1)Funkcionar komisije ali uslužbenec komisije v postopkih po tem zakonu ne sme sodelovati pri obravnavi zadeve ali odločati o zadevi, v kateri je udeležen sam ali je z osebo, ki je v zadevi udeležena, ali njenim zakonitim zastopnikom, ali pravnim pooblaščencem v konkretni zadevi: 1. v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, 2. v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena ali če z njo živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti ali v partnerski zvezi oziroma nesklenjeni partnerski zvezi ali 3. v razmerju skrbnika, varovanca, rejnika ali otroka, ki je nameščen v rejništvo.

(2)Funkcionar ali uslužbenec komisije ne sme sodelovati pri obravnavi zadeve ali odločati o zadevi, če obstajajo druge okoliščine, v katerih njegov zasebni interes vpliva oziroma vzbuja videz, da vpliva ali bi lahko vplival na njegovo nepristranskost in objektivnost pri opravljanju javnih nalog in izvajanju uradnih postopkov v zvezi z obravnavano zadevo.

(3)O izločitvi funkcionarja komisije s sklepom odločata preostala dva funkcionarja komisije, o izločitvi uslužbenca komisije pa predsednik komisije ali oseba, ki jo za to pooblasti. Zahtevo za izločitev lahko poda funkcionar ali uslužbenec komisije, prijavitelj, obravnavana oseba oziroma oseba, ki je subjekt nadzora po tem zakonu, iz razlogov po prvem ali drugem odstavku tega člena.

(4)Določbe tega člena veljajo tudi za postopke, ki jih komisija vodi v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, za postopke, ki jih vodi po zakonu, ki ureja prekrške, pa veljajo določbe o izločitvi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Oseba je lahko imenovana za funkcionarja komisije, če: – je državljan Republike Slovenije in obvlada slovenski jezik; – ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje; – ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog, za katere je zahtevana izobrazba iz prejšnje alineje, od tega najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju, za katero kandidira, ali na sorodnem področju v javnem ali zasebnem sektorju, pri čemer se izpolnjevanje pogoja delovnih izkušenj presoja po zakonu, ki ureja javne uslužbence; – zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti; – ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja; – ni član organov politične stranke ali zadnji dve leti pred kandidiranjem ni opravljala funkcije v izvršilni, sodni ali zakonodajni veji oblasti na državni ali lokalni ravni; – po evropski jezikovni lestvici izkazuje višjo raven znanja angleškega ali francoskega jezika; – v kandidacijskem postopku in postopku imenovanja izkaže, da je osebnostno primerna in strokovno usposobljena za opravljanje funkcije.

(2)Kandidat je dolžan seznaniti kandidacijsko komisijo z morebitnimi preteklimi in sedanjimi osebnimi okoliščinami, ki bi lahko vplivale ali ustvarjale videz, da vplivajo na njegovo nepristransko ter objektivno opravljanje funkcije oziroma bi lahko škodovale ugledu komisije.

(3)Ni osebnostno primerna tista oseba, za katero je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja in vedenja možno utemeljeno sklepati, da funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno, vestno, ali da ne bo varovala ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti komisije.

(4)Kandidat mora kandidaturi priložiti in pred kandidacijsko komisijo osebno predstaviti strokovno utemeljeno strategijo razvoja in dela komisije ter njeno uporabnost in izvedljivost za čas trajanja svojega mandata.

(5)Kandidacijska komisija v poslovniku določi način svojega dela. Strokovno usposobljenost preverja s smiselno uporabo standardov, meril in metod uradniškega sveta.«.

Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

(1)Funkcionarje komisije imenuje predsednik republike.

(2)Predsednik komisije najkasneje pol leta pred iztekom mandata predsednika oziroma namestnikov predsednika o tem obvesti predsednika republike, ta pa pozove predlagatelje za člane kandidacijske komisije, da imenujejo svoje člane v roku 15 dni od prejema obvestila predsednika republike. Hkrati s pozivom za imenovanje članov kandidacijske komisije predsednik republike izvede javna poziva za zbiranje kandidatur za predsednika komisije in namestnika predsednika komisije. Za zbiranje kandidatur določi rok, ki ne sme biti krajši od 14 dni. Pravočasne kandidature generalni sekretar Urada predsednika Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: urad predsednika republike) posreduje kandidacijski komisiji.

(3)Kandidacijski postopek za izbiro primernih kandidatov za predsednika in namestnika izvede kandidacijska komisija, sestavljena iz petih članov. V kandidacijsko komisijo imenujejo: – enega člana ministrstvo, pristojno za javno upravo, izmed uradnikov z delovnega področja krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj v javnem sektorju; – enega člana neprofitne organizacije zasebnega sektorja, ki delujejo na področjih varstva človekovih pravic, integritete, etike, lobiranja ali preprečevanja korupcije; – enega člana Državni zbor Republike Slovenije; – po enega člana Sodni svet in Državnotožilski svet izmed članov, ki sestavljajo Komisijo za etiko in integriteto,

(4)Za člana kandidacijske komisije ne more biti imenovana oseba, ki je član organov politične stranke, ali ki je zadnji dve leti opravljala funkcije v izvršilni ali zakonodajni veji oblasti na državni ali lokalni ravni, ali ki je s kandidatom v razmerju, določenem v prvem odstavku 7.a člena tega zakona. Omejitev opravljanja funkcije v izvršilni veji oblasti ne velja za člane kandidacijske komisije iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

(5)Člani kandidacijske komisije so pri svojem delu samostojni, neodvisni in niso vezani na nobene usmeritve ali napotke, delujejo po svoji vesti, odgovorno, skladno z ustavo in zakonom ter etično in transparentno. Kandidacijska komisija pri ugotavljanju pogojev ter preverjanju osebnostne primernosti in strokovne usposobljenosti upošteva določbe tega zakona in standarde strokovne usposobljenosti, merila za izbiro in metode preverjanja usposobljenosti, določene v poslovniku iz petega odstavka 9. člena tega zakona.

(6)Prvo sejo kandidacijske komisije skliče generalni sekretar urada predsednika republike v sedmih dneh po poteku roka iz tretjega stavka drugega odstavka tega člena.

(7)Kandidacijska komisija postopek vodi tako, da o njegovem poteku vodi, hrani in arhivira sledljiv zapis za vsakega kandidata. Razgovori s kandidati pred kandidacijsko komisijo se snemajo.

(8)Kandidacijska komisija v 30 dneh po izteku roka iz tretjega stavka drugega odstavka tega člena posreduje predsedniku republike abecedni seznam kandidatov za funkcijo predsednika komisije oziroma kandidatov za funkciji namestnikov predsednika komisije, ki izpolnjujejo pogoje iz prve do sedme alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, skupaj s kratkim obrazloženim mnenjem o osebnostni primernosti in strokovni usposobljenosti za opravljanje funkcije za vsakega kandidata posebej, in abecedni seznam tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prve do sedme alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona.

(9)Pred imenovanjem predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije urad predsednika republike povabi kandidata oziroma kandidate, da predstavijo strokovno utemeljeno strategijo razvoja in dela komisije ter dajo morebitna dodatna pojasnila v zvezi s svojo kandidaturo. Predstavitev je odprta za javnost.

(10)Predsednik republike imenuje predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije v 15 delovnih dneh po prejemu seznamov kandidatov iz osmega odstavka tega člena.

(11)Če predsednik republike ne imenuje nobenega kandidata za predsednika oziroma namestnika predsednika komisije, takoj ponovi postopek javnega poziva za zbiranje kandidatur.

(12)Naloge iz tega člena, potrebne za izvedbo zbiranja kandidatur, izbor primernih kandidatov in administrativno-tehnična opravila za delo kandidacijske komisije, opravlja urad predsednika republike.

(13)Dokumentacija o kandidacijskem postopku in postopku imenovanja se hrani skladno s pravili, ki urejajo hrambo dokumentarnega gradiva v javni upravi.«.

V 10. členu se v četrtem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če je predsednik komisije razrešen zaradi razlogov iz 22. člena tega zakona, razen razloga iz prve alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona, do imenovanja novega predsednika naloge predsednika s polnimi pooblastili opravlja njegov prvi namestnik.«.

Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija deluje in odloča kot kolegijski organ, ki ga sestavljajo funkcionarji iz prvega odstavka 7. člena tega zakona.

(2)Komisija kot kolegijski organ: – odloča o uvedbi in izvedbi postopkov po prvem odstavku 13. člena tega zakona in sprejema odločitve v teh postopkih, – odloča o zahtevi za izvedbo ukrepov skladno s 13.a, 13.b in 13.c členom tega zakona, – sprejema ukrepe za zaščito prijavitelja skladno s 23. in 25. členom tega zakona, – odloča o obstoju nasprotja interesov pri uradnih ravnanjih uradnih oseb iz petega odstavka 38. člena tega zakona, – odredi izdelavo, uresničitev in dopolnitev načrta integritete iz drugega odstavka 47. člena tega zakona, – določa prednostne naloge in smernice delovanja komisije, njene politike na posameznem področju dela, programe dela, finančne in kadrovske načrte ter nadzira njihovo izvajanje, – sprejema letna poročila komisije, poslovnik ter akt o notranji organizaciji in sistemizaciji in – odloča o drugih zadevah iz pristojnosti komisije, če tako zahteva funkcionar komisije, ker meni, da je v zadevi zaradi njene pomembnosti potrebno kolegijsko odločanje.

(3)Zadeve iz prejšnjega odstavka komisija obravnava na sejah. Seja je sklepčna, če sta na njej prisotna vsaj dva člana komisije. Kadar komisija zaseda v polni sestavi, odločitve sprejema z večino glasov članov, kadar pa zaseda v sestavi dveh članov, ta odločitve sprejema soglasno. Član komisije se glasovanja ne more vzdržati. Podatek o glasovanju je sestavni del odločitve.

(4)Člani komisije pri odločanju niso vezani na nobene usmeritve ali napotke in odločajo na podlagi ustave in zakona.

(5)Komisija lahko na svoje seje z njihovo privolitvijo vabi predstavnike neprofitnih organizacij zasebnega sektorja s področja dela komisije, reprezentativnih sindikatov javnega sektorja (v nadaljnjem besedilu: sindikati) in drugih organizacij ter posameznike, za katere predsedujoči oceni, da bi s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami lahko pripomogli k uspešni obravnavi posameznih točk dnevnega reda.

(6)Komisija lahko ugotovitve in druge odločitve v zvezi s postopki, ki jih vodi po tem zakonu in ki se nanašajo na funkcionarja, uradnika na položaju, poslovodno osebo in člana organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja ali na pravno osebo, predstavi javnosti z objavo na svoji spletni strani in na drug primeren način. Ugotovitve ali druge odločitve komisija objavi po preteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, če ta ni vložena, oziroma po odločitvi sodišča v upravnem sporu.

(7)Ne glede na prejšnji odstavek lahko komisija izda sporočilo za javnost o zaključku postopka pred komisijo, ki vsebuje navedbo subjekta iz šestega odstavka tega člena, navedbo o vrsti postopka, ki ga je vodila, ter odločitev, zoper katero je bila vložena tožba v upravnem sporu. Sporočilo za javnost ne sme razkrivati dejanskega stanja.

(8)Komisija dokumente iz šestega odstavka tega člena objavi tako, da osebne podatke drugih oseb psevdonimizira in da iz njih ni mogoče razbrati podatkov, varovanih z določbami drugih zakonov.

(9)Če bi javna objava odločitve komisije ogrozila nadaljnje postopke komisije, jo komisija za ustrezen čas odloži. Če bi javna objava odločitve komisije na podlagi mnenja pristojnega organa ogrozila interese predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega, nadzornega ali revizijskega postopka, se komisija o terminu in vsebini javne objave predhodno posvetuje s pristojnim organom.

(10)Komisija svoje poslovanje uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija: – izvaja nadzor nad določbami tega zakona o nezdružljivosti funkcij, o prepovedi članstva in dejavnosti, o omejitvah in prepovedih sprejemanja daril, o omejitvah poslovanja, o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, o dolžnosti prijave premoženjskega stanja, o dolžnostih v zvezi z načrti integritete, o lobiranju in o protikorupcijski klavzuli; – izvaja ukrepe za zaščito prijaviteljev; – pripravlja strokovne podlage za krepitev integritete in za programe usposabljanja, usposablja osebe, ki so odgovorne za načrte integritete, in druge zavezance po tem zakonu ter s predstavniki istovrstnih oseb javnega prava ali njihovih združenj sooblikuje dobre prakse za identifikacijo in obvladovanje kršitev integritete, omejevanje in preprečevanje korupcije in nasprotja interesov; – svetuje pri krepitvi integritete ter preprečevanju in odpravljanju tveganj za korupcijo v javnem in zasebnem sektorju in v tem okviru svetuje ali sama vzpostavlja sisteme, aplikacije ali druge mehanizme za povečanje transparentnosti delovanja javnega sektorja, tudi z uporabo sodobne tehnologije; – opravlja analize delovanja javnega sektorja in objavlja rezultate, vključno z osebnimi podatki, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja; – zaradi zagotavljanja transparentnosti delovanja javnega sektorja pridobiva, uporablja, obdeluje in objavlja podatke o denarnih tokovih subjektov javnega sektorja; – spremlja in analizira podatke o stanju in uresničevanju nalog za preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji, podatke o številu kaznivih dejanj korupcije v Republiki Sloveniji ter spremlja in analizira zadeve s področja mednarodne korupcije; – izdaja priporočila in pojasnila o vprašanjih, povezanih z vsebino tega zakona; – skrbi za izvajanje resolucije, ki ureja preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji, pripravlja resolucijo in njene spremembe ter jih predlaga v obravnavo vladi, ki jih predloži v sprejem državnemu zboru; – daje priporočila za aktivnosti za uresničevanje resolucije, ki ureja preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji, posameznim organom, opredeljenim v resoluciji; – pristojnim organom v Republiki Sloveniji daje priporočila glede uresničevanja obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih aktov s področja preprečevanja korupcije; – sodeluje s pristojnimi državnimi organi pri pripravi predpisov s področja preprečevanja korupcije, spremlja uresničevanje teh predpisov ter daje pobude za njihove spremembe in dopolnitve ter daje mnenja o ustreznosti določb predlogov zakonov in podzakonskih aktov z vidika predpisov, ki urejajo področje integritete in preprečevanja korupcije; – daje državnemu zboru in vladi pobude za ureditev določenega področja v skladu s svojimi nalogami in pristojnostmi; – sodeluje s podobnimi organi drugih držav in mednarodnih organizacij ter mednarodnimi neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s področja dela komisije; – sodeluje z znanstvenimi, strokovnimi, medijskimi in neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s področja dela komisije; – pripravlja izhodišča za kodekse ravnanja; – vodi evidence v skladu s tem zakonom; – opravlja druge naloge, določene s tem in drugimi zakoni.

(2)V zvezi z uresničevanjem naloge iz sedme alineje prejšnjega odstavka policija, državno tožilstvo in sodišče obveščajo komisijo o zaključeni obravnavi kaznivih dejanj korupcije, v katerih so istočasno osumljeni, ovadeni, obtoženi ali obsojeni slovenski in tuji državljani oziroma pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji in tujini, v roku 30 dni po zaključku zadev, in sicer policija z obvestilom o načinu zaključka zadeve, državno tožilstvo z aktom o zavrženju ovadbe ali odstopu od pregona, sodišče pa s sodbo ali sklepom. Dolžnost obveščanja velja tudi kadar v okviru mednarodnega sodelovanja od tujih policijskih ali pravosodnih organov izvedo za zaključeno zadevo v tuji državi, v kateri je bil ovaden, obtožen ali obsojen državljan Republike Slovenije.

(3)V zvezi z uresničevanjem naloge iz dvanajste alineje prvega odstavka tega člena pripravljavci zakonov in drugih predpisov komisiji posredujejo predloge zakonov in drugih predpisov najkasneje v času, ko poteka medresorsko usklajevanje.

(4)Policija, državna tožilstva in sodišča komisiji najpozneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto posredujejo statistične podatke v zvezi s postopki, ki se nanašajo na kazniva dejanja korupcije, in sicer: – policija posreduje podatke o številu obravnavanih kaznivih dejanj korupcije, številu osumljencev in številu vloženih kazenskih ovadb oziroma poslanih poročil na državno tožilstvo; – Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije posreduje podatke o številu vloženih obtožnih aktov, številu zavrženih kazenskih ovadb po končanem postopku poravnavanja ali odloženega kazenskega pregona, podatke o zakonski označbi kaznivega dejanja in številu obtoženih oseb; – sodišča posredujejo podatke o številu izdanih odločb na prvi stopnji (obsodilne, oprostilne, druge odločitve), številu obdolžencev in obsojencev po posameznih zadevah, številu pravnomočno zaključenih zadev (obsodilne, oprostilne, druge odločitve) ter številu obdolžencev in obsojencev po posameznih zadevah in v zvezi s pravnomočno zaključenimi zadevami: število izrečenih kazni zapora in število obsodb na pogojno kazen zapora.

(5)Če gre za kaznivo dejanje z mednarodnim elementom, organi iz prejšnjega odstavka navedejo tudi ta podatek. Za kaznivo dejanje z mednarodnim elementom gre, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.

(6)Komisija na začetku leta za potrebe posredovanja statističnih podatkov v naslednjem koledarskem letu sporoči seznam kaznivih dejanj korupcije, v zvezi s katerimi je potrebno sporočati podatke.

(7)Policija, državno tožilstvo in sodišče na zahtevo komisije posredujejo tudi druge statistične podatke za uresničevanje nalog komisije iz sedme alineje prvega odstavka tega člena, v kolikor z njimi razpolagajo.«.

Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija lahko na svojo pobudo ali na podlagi prijave pravne ali fizične osebe uvede postopek zaradi: 1. suma korupcije, ki ne obsega kršitev iz 2. do 13. točke tega odstavka; 2. suma kršitve integritete uradne osebe; 3. suma kršitve obveznosti vključitve protikorupcijske klavzule v pogodbo; 4. suma kršitve dolžnosti pridobitve izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom; 5. suma kršitve določb o zaščiti prijaviteljev; 6. suma opravljanja nezdružljive funkcije, dejavnosti ali članstva; 7. suma kršitve pri sprejemanju daril; 8. suma kršitev določb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja; 9. suma kršitve določb o nasprotju interesov; 10. suma kršitve dolžnosti prijave premoženjskega stanja; 11. suma nesorazmernega povečanja premoženja; 12. suma kršitve določb o lobiranju; 13. suma kršitve dolžnosti, povezanih z izdelavo načrta integritete.

(2)Komisija v poslovniku določi natančnejša pravila za postopanje s prijavami, ki vključujejo tudi merila za sprejem prijave v obravnavo oziroma za zavrnitev, zavrženje ali odstop prijave drugemu organu (predhodni preizkus prijave). V poslovniku se določijo tudi merila za določanje vrstnega reda obravnave prijav oziroma za uvedbo postopka na lastno pobudo, način odločanja o obravnavi posameznih zadev in podrobnejša pravila za izvedbo postopkov po tem členu.

(3)Če komisija v okviru postopka zaradi suma korupcije iz 1. točke prvega odstavka tega člena zazna znake kaznivega dejanja, nemudoma vloži ovadbo. Postopek zaradi suma korupcije lahko komisija z vložitvijo ovadbe zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij, ki omogočajo takšno ravnanje, ter predlaga ukrepe za izboljšanje stanja. Načelno mnenje lahko komisija izda tudi, če ne zazna znakov kaznivega dejanja. Načelno mnenje komisije ne pomeni odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski ali disciplinski odgovornosti pravne ali fizične osebe in nima oblike upravne odločbe. V načelnem mnenju komisija ne sme objaviti osebnih podatkov fizičnih in pravnih oseb iz konkretne zadeve ali podatkov na podlagi katerih bi jih bilo mogoče prepoznati. Ne glede na prejšnji stavek, sme komisija, kadar je to potrebno zaradi opisa in opredelitve do ugotovljenega ravnanja, objaviti zgolj psevdonimizirane osebne podatke, vendar tako, da fizične ali pravne osebe ni mogoče prepoznati.

(4)V primeru suma kršitve integritete uradne osebe iz 2. točke prvega odstavka tega člena komisija izda ugotovitve o konkretnem primeru, ki vsebujejo opis dejanskega stanja, oceno kršitve uradne osebe z vidika krepitve integritete in v primeru ugotovljenih nepravilnosti pojasnilo, kakšno bi bilo pričakovano ravnanje. Osnutek ugotovitev o konkretnem primeru komisija pošlje obravnavani uradni osebi, ki se lahko v roku, ki ga komisija določi glede na okoliščine obravnavane kršitve, vendar ne krajšem od treh dni, izjasni o navedbah glede dejanskega stanja. Ob pošiljanju osnutka obravnavani osebi, se jo obvesti, da bo njen odgovor objavljen skupaj z ugotovitvami o konkretnem primeru.

(5)V primeru suma kršitev iz 3. do 13. točke prvega odstavka tega člena, ki so v tem zakonu določene za prekršek, pooblaščena uradna oseba komisije kot prekrškovnega organa uvede prekrškovni postopek in odloči o prekršku.

(6)Komisija lahko z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona po pravnomočnosti odločbe o prekršku, ki se nanaša na funkcionarja, odločitev predstavi javnosti z objavo na svoji spletni strani in na drug primeren način. Objava obsega podatke o kršitelju (osebno ime ali naziv in sedež pravne osebe), kršitvi (opis okoliščin, ki pomenijo prekršek) in izrečeni sankciji. Objava je na spletni strani javno dostopna pet let po objavi.

(7)V primeru suma kršitev iz 3. do 13. točke prvega odstavka tega člena, ki v tem zakonu niso določeni kot prekršek, komisija izvede ugotovitveni postopek in sprejme ukrepe ali opravi druga dejanja v skladu z zakonom. Pred dokončnim sprejetjem odločitve mora komisija v roku, ki ga določi glede na okoliščine obravnavane kršitve, vendar ne krajšem od treh dni, pridobiti izjavo obravnavane osebe o očitkih in ugotovitvah glede kršitev. Osebo se ob tem obvesti, da bo v primeru javne objave ugotovitev komisije, objavljen tudi njen odgovor.

(8)Po prejemu odgovora obravnavane osebe iz četrtega in sedmega odstavka tega člena lahko komisija: – sprejme ugotovitve ali odločitev, kot so bile v osnutku ugotovitev ali odločitve, v katerih se opredeli do navedb iz odgovora obravnavane osebe ter postopek obravnave zadeve zaključi in o tem obvesti obravnavano osebo; – sprejme drugačne ugotovitve ali odločitev, kot so bile v osnutku ugotovitev ali odločitve, in ponovno izvede postopek po tem členu, če se dejstva in pravne okoliščine bistveno razlikujejo; – obravnavano osebo, ki je poslala odgovor, povabi na sejo komisije z namenom razjasnitve dodatnih okoliščin in izvede morebitne nadaljnje aktivnosti, potrebne za razjasnitev primera.

(9)Če se obravnavana oseba do navedb v osnutku ne izjasni, to ni ovira za izdajo ugotovitev komisije. Če komisija ugotovitve v konkretnem primeru skladno s šestim odstavkom 11. člena tega zakona javno objavi, objavi tudi odgovor obravnavane osebe.

(10)Če komisija zazna, da na določenem področju obstajajo sistemska korupcijska tveganja, izda priporočilo za pravilno ravnanje subjektov, ki delujejo na tem področju.

(11)Komisija na podlagi zahteve državnih organov, organizacij in drugih fizičnih ali pravnih oseb oblikuje odgovore, mnenja in pojasnila o vprašanjih s svojega delovnega področja.

(12)Komisija ne obravnava zadev, če je od dogodka, na katerega se zadeva nanaša, preteklo več kot pet let.«.

Za 13.a členom se dodata nova 13.b in 13.c člen, ki se glasita:

(1)V primeru ugotovljene kršitve iz 2. do 13. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona, izvršene s strani na funkcijo imenovanega funkcionarja, uradnika na položaju ali poslovodne osebe, lahko komisija glede na težo kršitve ali njeno ponavljanje pristojnemu organu pošlje pobudo za začetek postopka za razrešitev obravnavane osebe, ki poteka skladno z zakonom, ki ureja razrešitev. Pristojni organ je o predlogu komisije za razrešitev dolžan odločiti v roku 30 dni.

(2)Komisija lahko med ali po zaključku postopka zaradi kršitve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, v katerem je obravnavana uradna oseba, z ugotovitvami ali drugimi odločitvami seznani predstojnika ali odgovorno osebo organa, pri katerem je uradna oseba zaposlena, in mu z namenom zagotavljanja zakonitosti delovanja organa, odpravljanja korupcijskih tveganj, zagotovitve integritete organa in javnega sektorja ter zaščite prijaviteljev, predlaga izvedbo ustreznih ukrepov.

(3)Predlog iz prejšnjega odstavka komisija poda, če oceni, da se v obravnavani zadevi ali v povezavi z obravnavano osebo pojavljajo korupcijska tveganja, tveganja za nezakonito porabo javnih sredstev ali če je ogrožena integriteta organa ali javnega sektorja ali zaščita prijaviteljev.

(4)Pri uporabi tega člena je komisija dolžna poskrbeti, da s svojimi aktivnostmi ne ogrozi interesov postopka pred komisijo, ki še teče, ali interesov predkazenskega, kazenskega ali drugega sodnega, nadzornega ali revizijskega postopka, ki teče pred drugim pristojnim organom.

Če so podana dejstva in okoliščine, ki izkazujejo sum korupcije ali nasprotja interesov s strani funkcionarjev, uradnikov na položaju, poslovodnih oseb in članov organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in komisija oceni, da je za zaščito porabe javnih sredstev potrebna revizija poslovanja uporabnikov javnih sredstev, lahko komisija med ali po zaključku postopka sprejme obrazložen sklep, s katerim računskemu sodišču predlaga uvedbo revizije posameznega posla ali poslov, sklenjenih s strani subjekta javnega sektorja.«.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Komisija v zvezi z izvrševanjem svojih pristojnosti vodi upravne postopke, hitre prekrškovne postopke in druge javnopravne postopke po določbah tega zakona.

(2)Upravni postopki, v katerih komisija odloča po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, so: – postopek izdaje dovoljenja za sklenitev pogodbe brez protikorupcijske klavzule (peti odstavek 14. člena tega zakona), – postopek izdaje dovoljenja funkcionarju za opravljanje poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka (tretji odstavek 26. člena tega zakona), – postopek izdaje odločbe o prepovedi opravljanja dodatne dejavnosti ali postavitvi pogojev in omejitev, ki jih mora funkcionar spoštovati pri opravljanju te dejavnosti (četrti odstavek 26. člena tega zakona), – postopek izdaje odločbe o preklicu dovoljenja, iz prejšnjih dveh alinej (peti odstavek 26. člena tega zakona), – postopek izdaje odločbe o obstoju nasprotja interesov po pisnem obvestilu uradne osebe, kadar nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ o izločitvi ne odloči v zakonskem roku ali če uradna oseba nima nadrejene osebe oziroma predstojnika (peti odstavek 38. člena), – postopek izdaje odločbe o znižanju plače oziroma nadomestila plače zavezanca zaradi zavrnitve sporočanja podatkov o funkcijah, dejavnostih, premoženju in dohodkih v skladu z zakonom (drugi odstavek 44. člena), – postopek izdaje sklepa in odredbe o izdelavi, uresničitvi ali dopolnitvi načrt integritete (drugi odstavek 47. člena tega zakona), – postopek izdaja odločbe o vpisu lobista v register lobistov (registracija lobista) in vpisu spremembe podatkov lobista (58. člen tega zakona), – postopek izbrisa lobista iz registra lobistov (62. člen tega zakona), – izrekanje sankcij na podlagi 73. in 74. člena tega zakona.

(3)Hitri prekrškovni postopki so postopki, v katerih komisija na podlagi zakona, ki ureja prekrške izreka sankcije po 77., 78. in 79. členu tega zakona.

(4)Drugi javnopravni postopki so postopki, ki se vodijo za izvajanje pristojnosti po prvem odstavku 13. člena tega zakona. Za druge javnopravne postopke se za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

(5)Zoper ugotovitve ali druge odločitve iz postopkov po prejšnjem odstavku ima obravnavana oseba pravico do vložitve tožbe v upravnem sporu. Upravno sodišče o tožbi odloči v treh mesecih od vložitve tožbe. Zoper načelno mnenje iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona, ki ne izpolnjuje zahtev iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona ali v drugih primerih, ko pomeni odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, je dopusten upravni spor.«.

Za 15. členom se dodajo novi 15.a, 15.b in 15.c člen, ki se glasijo:

(1)Komisija lahko zaradi razjasnitve dejstev in okoliščin v zvezi s posamezno zadevo, ki jo obravnava, vabi osebe na razgovor na sejo komisije.

(2)Komisija lahko na razgovor vabi: – uradne osebe, – predstojnike oziroma odgovorne osebe v organizacijah, ki jim je podeljeno javno pooblastilo, – druge osebe, zaposlene v subjektih javnega sektorja, – osebe iz drugega odstavka 40. člena tega zakona.

(3)Osebe iz prejšnjega odstavka se morajo na zahtevo komisije odzvati vabilu in na razgovoru osebno in po resnici odgovarjati na vprašanja iz pristojnosti komisije. Oseba, ki v času vabljenja nima več statusa iz prejšnjega odstavka, se mora odzvati vabilu tudi po prenehanju statusa, ki ga je imela v času dogodka oziroma ravnanja, ki ga obravnava komisija.

(4)Poleg oseb iz drugega odstavka tega člena lahko komisija opravi razgovor tudi z drugimi osebami, če v to privolijo.

(5)Vabilo za razgovor vsebuje najmanj naslednje podatke: – ime in priimek vabljenega, – datum, uro in kraj razgovora, – navedbo, v zvezi s katerim dogodkom, njenim ravnanjem ali ravnanjem drugih oseb, podatki ali dokumentacijo bo potekal razgovor, – pojasnilo, da lahko vabljena oseba s seboj prinese dodatno dokumentacijo, – rok za morebitno utemeljeno opravičilo odsotnosti, – pojasnilo, da ima vabljena oseba pravico do pravnega zastopanja s strani pooblaščenca, ki si ga sama izbere in za katerega sama nosi stroške zastopanja, in – opozorilo o pravnih posledicah neudeležbe.

(6)Oseba, ki se brez opravičljivih razlogov ne odzove na razgovor, na katerega je bila pravilno vabljena, ne more biti prisilno privedena, lahko pa se ji izreče sankcija v skladu s tem zakonom.

(7)Komisija vroča vabilo vabljeni osebi praviloma osebno na naslovu delodajalca. Vabilo pošlje po pošti, po svoji uradni osebi, ali po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki, ali po elektronski pošti, ki omogoča dejansko seznanitev z vabilom. Če komisija oceni, da je tako primerneje, se vabilo vroča na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča vabljene osebe, skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(8)Če vabljena oseba iz utemeljenih razlogov opraviči svoj izostanek, se jo vabi ponovno na drug datum oziroma uro.

(9)Vabilo mora biti vabljeni osebi vročeno najmanj tri delovne dni pred sejo komisije. V primeru utemeljenih razlogov je lahko rok tudi krajši, vendar v tem primeru vabljena oseba zaradi izostanka na seji ne sme trpeti pravnih posledic.

(10)Komisija lahko na svojo pobudo ali na predlog vabljene osebe odloči, da se razgovor z vabljeno osebo opravi z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike oziroma glasu (tele ali videokonferenca).

(11)Seje komisije, na katerih se opravlja razgovor, se zvočno snemajo. Vabljena oseba ima pravico do elektronske kopije zvočnega posnetka, ki postane del zapisnika in spisa.

(12)V zapisniku o opravljenem razgovoru je treba zapisati, da je bil razgovor posnet z ustreznim tehničnim sredstvom za zvočno snemanje in kdo je to napravil, da je bila vabljena oseba vnaprej obveščena o snemanju in da je bil posnetek reproduciran.

(13)Razgovor z vabljeno osebo se praviloma opravlja posamično in brez prisotnosti drugih vabljenih oseb, razen če komisija iz utemeljenih razlogov odloči drugače. Če se izpovedbe posameznih vabljenih oseb v isti zadevi, o isti okoliščini med seboj razlikujejo ali če obstajajo drugi utemeljeni razlogi, sme komisija na isto sejo vabiti več oseb in na seji med njimi opraviti soočenje.

(14)Kadar komisija med razgovorom z vabljeno osebo zaradi ravnanja drugih oseb ugotovi, da je potrebno osebo vabiti na razgovor zaradi njenega ravnanja, komisija razgovor prekine in osebo seznani, da jo bo ponovno vabila skladno s petim odstavkom tega člena. V primeru iz prejšnjega stavka se zapisnik, zvočni zapis in dokumentacija, ki jo je oseba izročila, iz spisa izločijo in jih v nadaljevanju tega postopka ni dopustno pregledovati niti uporabiti.

(1)Razgovor z vabljeno osebo vodi predsedujoči, ki daje besedo udeležencem in skrbi za nemoten potek seje komisije. Predsedujoči zagotavlja učinkovit, nemoten in zakonit potek seje, vzdrževanje reda na seji in varovanje dostojanstva komisije in vabljene osebe.

(2)Predsedujoči vabljeno osebo pred razgovorom seznani, da se razgovori pred komisijo zvočno snemajo in da ima pravico do elektronske kopije zvočnega posnetka.

(3)Predsedujoči vabljeno osebo pred razgovorom opozori, da: – lahko komisija del ali celoten zapis razgovora posreduje pristojnim organom, če v svojem postopku ugotovi kršitve iz njihove pristojnosti, – je dolžna govoriti resnico, da ne sme ničesar zamolčati, da je na vprašanja komisije dolžna dajati vsa pojasnila in odgovore, ki so pomembni za opravljanje njenih nalog v konkretnem primeru, in – ima pravico odkloniti odgovor na posamezno vprašanje, če je verjetno, da bi z odgovorom sebe ali koga svojih bližnjih spravila v hudo sramoto, kazenski pregon ali znatno materialno škodo.

(4)Predsedujoči nato vabljeno osebo seznani z razlogi vabljenja.

(5)Vprašanja vabljeni osebi zastavljajo predsedujoči in člana komisije, z dovoljenjem predsedujočega pa tudi uslužbenci komisije, ki so prisotni na seji.

(6)Vabljena oseba lahko med razgovorom sama ali na poziv predsedujočega v spis vloži dodatno dokumentacijo ali pisna pojasnila o zadevi, zaradi katere je vabljena.

(7)Prisotni na seji komisije so dolžni varovati podatke in informacije, s katerimi so se seznanili med razgovorom. Predsedujoči na koncu seje prisotne opozori, da javnosti ali nepooblaščenim tretjim osebam ne smejo razkrivati nejavnih informacij in podatkov, s katerimi so se seznanili na seji, ter na pravne posledice takega dejanja.

(1)V primeru drugih javnopravnih postopkov ima obravnavana oseba oziroma oseba, zoper katero je podana prijava, pravico vpogleda v spis po opravljenem predhodnem preizkusu prijave.

(2)Druge osebe imajo pravico do vpogleda v spis, če izkažejo svoj pravni interes, in sicer po zaključku postopka pred komisijo.

(3)Komisija pri vpogledu v spis ne sme razkriti identitete prijavitelja ali podatkov, na podlagi katerih ga je mogoče identificirati.

(4)Pravica do vpogleda v spis ali prepis posameznega ali vseh dokumentov se ustrezno omeji ali odreče, če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da obstaja verjetnost, da bi to ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega postopka ali drugega sodnega ali nadzornega postopka ali škodovalo interesom postopka po tem zakonu ali zaradi varstva osebnih podatkov.

(5)Komisija o pravici do vpogleda v spis odloči najpozneje v 15 dneh od vložitve zahteve. Komisija odloči s sklepom, kadar pravico do vpogleda omeji ali zavrne. Zoper sklep komisije je dopusten upravni spor.

(6)Postopek vpogleda v spis se podrobneje uredi v poslovniku komisije.«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, pravne osebe javnega in zasebnega prava, in osebe s statusom samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo komisiji na njeno obrazloženo zahtevo, ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov, v roku, ki ga določi komisija, brezplačno posredovati vse podatke, tudi osebne, in dokumente, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog komisije. Če je naslovnik zahteve komisije Banka Slovenije, izmenjava podatkov poteka skladno s pravom Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ureja izmenjavo nadzornih in statističnih informacij ter varovanje poklicne skrivnosti, ter z določbami predpisov, ki glede navedenih vsebin zavezujejo Banko Slovenije.

(2)Obrazložena zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati navedbo pravne podlage za pridobitev podatkov, razloge in namen, za katerega se zahtevajo podatki.

(3)Pri subjektu javnega sektorja ima komisija pri izvajanju svojih pristojnosti ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov ali vrsto oziroma stopnjo tajnosti pravico vpogleda v podatke in dokumente, s katerimi razpolaga ta subjekt in pravico zahtevati njihov izpis ali kopijo.

(4)Prvi in tretji odstavek tega člena se ne uporabljata za podatke, ki jih pri svojem delu v zaupnem razmerju pridobi odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog, duhovnik ali kakšna druga oseba, ki ji zakon nalaga dolžnost varovanja podatkov iz zaupnega razmerja. Če komisija zahteva podatke, ki jih pristojni organi pridobijo s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja obveščevalno varnostno dejavnost, ali če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil komisije glede vpogleda ali posredovanja teh podatkov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka ali ogrozila življenje ljudi ali varnost države, lahko policija, državno tožilstvo ali varnostno obveščevalna služba komisiji odreče dostop do celote ali dela zahtevanih podatkov oziroma omeji dostop do določenih prostorov. Zavrnitev oziroma omejitev mora biti pisno obrazložena. O ponovni zahtevi komisije za vpogled oziroma posredovanje podatkov v roku 15 dni dokončno odloči za področje policije generalni direktor policije, za področje državnega tožilstva generalni državni tožilec, za področje obveščevalno varnostne dejavnosti pa vlada.

(5)V primeru postopka zaradi suma korupcije in ugotavljanja dejanskih znakov korupcije po tem zakonu, v katerem potrebuje podatke iz pristojnosti urada, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, komisija uradu pošlje obrazloženo pisno pobudo za zbiranje in analiziranje podatkov, informacij in dokumentacije skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma. Urad o ugotovitvah v najkrajšem možnem času obvesti komisijo.

(6)Komisija in uslužbenci komisije lahko v zvezi z zadevo, ki se vodi pred komisijo, opravljajo razgovore oziroma zbirajo informacije od oseb, ki bi lahko dale koristne informacije za razjasnitev okoliščin v tej zadevi, tudi izven seje ali izven prostorov komisije, če se oseba s tem strinja. Razgovori po tem odstavku se lahko zvočno snemajo samo s predhodnim pristankom osebe, s katero se opravlja razgovor. Če se oseba, s katero pooblaščena oseba opravlja razgovor, s tem strinja, lahko da svojo izjavo tudi na zapisnik, ki ga podpišeta pooblaščena oseba komisije in oseba, ki je dala izjavo. Elektronska kopija zvočnega posnetka postane del zapisnika oziroma spisa.«.

Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija za uresničevanje namena tega zakona in za krepitev integritete sodeluje z neprofitnimi organizacijami zasebnega sektorja s področja dela komisije in sindikati.

(2)Komisija enkrat na leto objavi razpis za financiranje projektov neprofitnih organizacij zasebnega sektorja s področja dela komisije pri izvajanju nalog na področju usposabljanja, informiranja in osveščanja javnosti in organov javnega sektorja ter prenašanja dobrih praks na področju uresničevanja namena tega zakona.

(3)Sredstva za financiranje projektov iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru sredstev komisije.«.

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija namenja posebno pozornost rednemu, celovitemu in objektivnemu obveščanju splošne in strokovne javnosti o svojem delu, pri čemer ob interesu javnosti upošteva tudi varovanje integritete organa, interese postopkov pred komisijo in pred drugimi pristojnimi organi, zaščito prijaviteljev ter dostojanstvo in pravice oseb v postopkih komisije.

(2)Komisija poleg dokumentov iz šestega odstavka 11. člena tega zakona na svojih spletnih straneh objavlja informacije iz osmega odstavka 11. člena tega zakona, letna poročila in druge dokumente splošne narave s področja integritete in transparentnosti, preprečevanja in omejevanja korupcije ter nasprotja interesov. Komisija na svojih spletnih straneh objavlja tudi sklice sej komisije in njihove zapisnike na način, da iz njih ni mogoče razbrati osebnih podatkov in podatkov, varovanih z določbami drugih zakonov.

(3)Objava podatkov, s katero bi bila lahko razkrita identiteta ali ogrožena varnost osebe, ki v dobri veri poda prijavo ali kako drugače sodeluje pri razkrivanju korupcije, ali podatkov, ki so bili pridobljeni zaradi postopka komisije in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, ni dovoljena. Podatkov o osebi, ki je v dobri veri podala prijavo ali sodelovala pri razkrivanju korupcije, drugih nezakonitih ali neetičnih ravnanj, komisija brez njene osebne privolitve ne razkriva niti potrjuje.

(4)Komisija po končanem postopku iz prvega odstavka 13. člena tega zakona javnost obvesti tudi, kadar ni ugotovila kršitev tega zakona, kadar je javnost z uvedbo postopka že seznanjena.

(5)Podrobnejši način obveščanja javnosti komisija uredi v poslovniku.«.

Besedilo 21. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Državni zbor s smiselno uporabo določb tega zakona nadzira premoženjsko stanje, sprejemanje daril, omejitev poslovanja, nasprotje interesov in nezdružljivost funkcije s pridobitno dejavnostjo predsednika komisije za preprečevanje korupcije in obeh namestnikov predsednika komisije.

(2)Predsednik komisije in namestnika predsednika komisije podatke o svojih obveznostih, povezanih s položajem funkcionarja po tem zakonu, vpišejo v uradne evidence komisije o podatkih o premoženjskem stanju, omejitvah poslovanja, prejetih darilih, nasprotju interesov in nezdružljivosti funkcije s pridobitno dejavnostjo. Predsednik komisije in oba namestnika predsednika komisije posredujejo podatke državnemu zboru na obrazcih, ki so predpisani s tem zakonom. O izpolnitvi navedenih obveznosti funkcionarji komisije obvestijo državni zbor v roku treh dni. Komisija obvestilo iz prejšnjega stavka objavi na svojih spletnih straneh.

(3)Ostale podatke, ki jih državni zbor potrebuje za izvedbo nadzora in za vodenje katerih ni pristojna komisija, državni zbor pridobi sam.«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Predsednik republike razreši predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije: – če predsednik komisije ali namestnik predsednika komisije odstopi, – če funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom, – če je s pravnomočno sodbo obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, – zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije, – če ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega zakona.

(2)O dejstvih iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka mora predsednik komisije ali namestnik predsednika komisije predsednika republike seznaniti v roku treh dni od nastanka teh dejstev.

(3)Predsednik republike lahko tudi na predlog državnega zbora razreši predsednika komisije ali namestnika predsednika komisije, če funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom.

(4)Če se ugotovi, da predsednik komisije ali namestnik predsednika komisije ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega zakona, ga predsednik republike po pravnomočnosti odločitve o nezdružljivosti razreši na predlog državnega zbora. Državni zbor pri ugotavljanju nezdružljivega položaja predsednika in obeh namestnikov z drugimi funkcijami oziroma delom (drugi odstavek 7. člena tega zakona) smiselno uporablja določbe tega zakona, ki urejajo postopek in ukrepe komisije na področju nezdružljivosti.

(5)Kadar je predsednik ali namestnik predsednika komisije predčasno razrešen, se v skladu s postopkom iz 9.a člena tega zakona za obdobje mandata imenuje novega funkcionarja.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Uradne osebe ne smejo sprejemati daril ali drugih koristi (v nadaljnjem besedilu: darila) v zvezi z opravljanjem svoje funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s svojim položajem. Daril v zvezi z opravljanjem funkcije, ali javne službe, ali v zvezi s položajem uradne osebe ne smejo sprejemati tudi družinski člani uradne osebe.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko uradna oseba ali njen družinski član v imenu organa, pri katerem dela, sprejme protokolarno darilo, ki ne glede na vrednost postane last njenega delodajalca. Kot protokolarna se štejejo darila, ki jih dajo tuje ali domače pravne ali fizične osebe ob službenih dogodkih.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena uradna oseba lahko sprejme darilo, ki se tradicionalno ali običajno izroča ob določenih dogodkih (kulturnih, slavnostnih, zaključkih izobraževanja, usposabljanja, ob praznikih ipd.) ali ob opravljanju diplomatskih aktivnosti, njegova vrednost pa ne sme presegati vrednosti 100 eurov, ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila.

(4)Če ne gre za darilo iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, je uradna oseba dolžna darovalca opozoriti na prepoved sprejemanja daril in zavrniti ponujeno darilo, enako je dolžan zavrniti darilo tudi družinski član uradne osebe. Če darovalec pri darilu vztraja, je uradna oseba oziroma njen družinski član darilo dolžna izročiti delodajalcu uradne osebe.

(5)Ne glede na določbe tega člena uradna oseba ali njen družinski član ne sme sprejeti darila: – če bi izročitev ali sprejem takega darila pomenila kaznivo dejanje; – če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi; – če se kot darilo izročajo denar, vrednostni papirji, darilni boni in drage kovine; – če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva, na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

(6)Subjekt javnega sektorja vodi seznam prejetih daril, ki vsebuje podatke o vrsti in ocenjeni vrednosti darila, darovalcu in drugih okoliščinah izročitve darila. V seznam daril se vpisujejo podatki o darilih, katerih vrednost presega 50 eurov. Subjekt javnega sektorja je seznam daril za uradne osebe, njihove družinske člane in protokolarnih daril dolžan posredovati komisiji do 31. marca za preteklo leto prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.

(7)Način razpolaganja z darili, določanja vrednosti daril in vodenja seznama daril ter druga izvedbena vprašanja v zvezi z izvajanjem tega člena s pravilnikom določi minister, pristojen za sistemsko urejanje omejevanja korupcije.

(8)Določbe tega člena se ne uporabljajo za gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, razen za tiste, ki so ustanovljene na podlagi zakona.«.

31., 32., 33. in 34. člen se črtajo.

Besedilo 35. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član: – udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali – neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

(3)Prepoved poslovanja v obsegu, ki izhaja iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso določeni v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice kot v primeru prepovedi poslovanja.

(4)Prepoved poslovanja iz prvega odstavka tega člena in prepoved iz prejšnjega odstavka veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.

(5)Fizična ali odgovorna oseba poslovnega subjekta poda pisno izjavo o tem, da fizična oseba oziroma poslovni subjekt ni povezan s funkcionarjem in po njenem vedenju ni povezan z družinskim članom funkcionarja na način, določen v prvem odstavku tega člena. Izjava se predloži v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali v postopku javnega naročanja, če ta ni bil izveden, pa pred sklenitvijo pogodbe z organom ali organizacijo javnega sektorja iz prvega odstavka tega člena.

(6)Če so podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena, funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu ali organizaciji javnega sektorja, v katerem opravljajo funkcijo, pisno posredujejo: – osebno ime, – EMŠO, – naslov stalnega bivališča, – podatke o organu, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo, – datum nastopa in prenehanja omejitve, – naziv, sedež, matično in davčno številko poslovnega subjekta, – način udeležbe funkcionarja ali njegovih družinskih članov v poslovnem subjektu.

(7)Organ ali organizacija javnega sektorja podatke iz prejšnjega odstavka posreduje komisiji prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije, najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma spremembe podatkov. Komisija seznam poslovnih subjektov iz prejšnjega odstavka mesečno objavlja na svoji spletni strani. Poslovni subjekt, za katerega veljajo omejitve poslovanja po prenehanju funkcije, je še eno leto po prenehanju funkcije funkcionarja objavljen v seznamu omejitev poslovanja, ki ga vodi komisija.

(8)Omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.

(9)Pogodba ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, so nične.«.

Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) V roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa ali organizacije javnega sektorja, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ali organizacijo ima ali vzpostavlja poslovne stike.

(2)Organ ali organizacija javnega sektorja, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali prek drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu in s funkcionarjem kot fizično osebo.

(3)O primeru iz prvega odstavka tega člena organ ali organizacija javnega sektorja, pri katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo, nemudoma, najpozneje pa v roku 30 dni, obvesti komisijo.«.

Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Uradna oseba mora biti v zvezi s svojo službo ali funkcijo pozorna na vsako nasprotje interesov in se mu je dolžna izogniti.

(2)Uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ali med njenim izvajanjem ugotovi obstoj okoliščin, ki bi lahko vplivale ali ustvarile videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog, navedene okoliščine nemudoma razkrije neposredno nadrejenemu ali od njega pooblaščeni osebi.

(3)Uradna oseba svoje službe ali funkcije in informacij, ki jih pridobi pri opravljanju svoje funkcije oziroma službe, ne sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljen zasebni interes.«.

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Uradna oseba mora takoj, ko ugotovi obstoj okoliščin nasprotja interesov, prenehati z delom v zadevi, razen če bi bilo nevarno odlašati, ter o izločitvi in okoliščinah nasprotja interesov najkasneje v roku treh delovnih dni pisno obvestiti svojega nadrejenega oziroma predstojnika.

(2)Nadrejena oseba oziroma predstojnik čim prej, najkasneje pa v petih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka obrazloženo odloči, ali se uradno osebo izloči iz postopka obravnave in odločanja o zadevi, ali oseba nadaljuje z delom. Zoper to odločitev ni pravnega sredstva.

(3)Kadar je uradna oseba del kolektivnega organa, o njeni izločitvi v roku in na način iz prejšnjega odstavka odloči ta organ. Uradna oseba pri odločanju o lastni izločitvi ne sme sodelovati.

(4)Če nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ odloči, da bo uradna oseba kljub nasprotju interesov nadaljevala z delom v zadevi, ji lahko da obvezujoče obrazložene usmeritve za ravnanje in odločanje, pri čemer mora zasledovati javni interes. Nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ sprejeto odločitev v petih dneh po njenem sprejemu posreduje komisiji.

(5)Če nadrejena oseba oziroma predstojnik ali kolektivni organ o izločitvi ne odloči v roku iz drugega odstavka tega člena ali če uradna oseba nima nadrejene osebe oziroma predstojnika, uradna oseba o obstoju okoliščin nasprotja interesov v petih dneh obvesti komisijo. Komisija v petih dneh od prejema obvestila odloči o obstoju oziroma neobstoju nasprotja interesov in o načinu izognitve nasprotju interesov.«.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če obstaja sum, da je pri uradnem ravnanju uradne osebe obstajalo dejansko nasprotje interesov, lahko komisija v roku dveh let od opravljenih uradnih dejanj uvede postopek ugotavljanja obstoja dejanskega nasprotja interesov in njegovih posledic.

(2)Če je na podlagi izvedenega postopka ugotovljen obstoj dejanskega nasprotja interesov, komisija z ugotovitvami v konkretnem primeru seznani delodajalca uradne osebe in mu določi rok, v katerem jo je dolžan obvestiti o sprejetih ukrepih za odpravo posledic nasprotja interesov.

(3)Komisija lahko o ugotovitvah iz prejšnjega odstavka in o opustitvah ukrepov za dolžno izogibanje nasprotju interesov iz prejšnjega člena obvesti tudi nadzorni organ subjekta javnega sektorja, v okviru katerega deluje uradna oseba, in ga pozove, naj izvede ali odredi ukrepe za preprečitev ponovitve kršitve, glede na okoliščine konkretnega primera pa tudi ukrepe za uveljavljanje odgovornosti uradne osebe, njenega nadrejenega ali predstojnika.«.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Določbe 37. do 39. člena tega zakona veljajo za vse uradne osebe po tem zakonu, razen kadar je izločitev uradne osebe urejena z zakonom, ki ureja kazenski postopek, z zakonom, ki ureja pravdni postopek, z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ali z drugim zakonom, ki ureja izločitev iz odločanja v pravnem postopku.

(2)Določbe 37. do 39. člena tega zakona, ki veljajo za uradne osebe, se uporabljajo tudi za osebe, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane komisij, sveta, delovnih skupin ali drugih primerljivih teles, kadar ti opravljajo javne naloge oziroma naloge iz delovnega področja subjekta javnega sektorja.«.

Besedilo 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavezanci za prijavo premoženjskega stanja so poklicni funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, osebe, odgovorne za javna naročila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) in državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo.

(2)Zavezanec mora najpozneje v enem mesecu po nastopu in po prenehanju funkcije ali dela komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju na dan nastopa oziroma prenehanja funkcije. Podatke o premoženjskem stanju morajo zavezanci komisiji sporočiti tudi leto dni po prenehanju funkcije ali dela.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek osebe, odgovorne za javna naročila, komisiji sporočijo podatke o svojem premoženjskem stanju na dan 31. decembra do 31. januarja za preteklo leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, kot je opredeljen v 10. točki 4. člena tega zakona.

(4)Organi ali organizacije javnega sektorja, pri katerih delujejo zavezanci, komisiji posredujejo seznam zavezancev za prijavo premoženjskega stanja v 30 dneh po vsaki spremembi. Naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, komisiji posredujejo seznam zavezancev do 31. januarja za preteklo leto. Podatke o državljanih Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, komisiji posreduje vlada oziroma državni zbor. Seznami vsebujejo naslednje podatke zavezancev: osebno ime, EMŠO, davčno številko zavezanca, funkcijo oziroma položaj, datum nastopa oziroma prenehanja funkcije oziroma položaja in naslov stalnega bivališča.

(5)Sporočanje podatkov o premoženjskem stanju in posredovanje seznama zavezancev se izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.«.

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavezanec mora na obrazcu za prijavo premoženjskega stanja navesti naslednje osebne podatke: – osebno ime, – EMŠO, – naslov stalnega prebivališča, – davčno številko, – podatke o funkciji oziroma delu, ki ga opravlja in na podlagi katerega ima status zavezanca, – podatke o funkciji ali delu, ki ga je opravljal neposredno, preden je postal zavezanec, in – podatke o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja.

(2)Zavezanec mora na obrazcu za prijavo premoženjskega stanja navesti naslednje podatke o premoženju v Republiki Sloveniji in tujini: – podatke o nepremičninah: vrsta, velikost, leto izgradnje, katastrska občina, lastniški delež, parcelna številka, številka stavbe in številka posameznega dela stavbe, – podatke o pravicah na nepremičninah in drugih premoženjskih pravicah, – podatke o premičninah, če vrednost posamezne premičnine presega 10.000 eurov, – podatke o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno – kreditnih službah, če skupna vrednost sredstev na računih presega 10.000 eurov, – podatke o skupni vrednosti gotovine, če ta presega 10.000 eurov, – podatke o lastništvu oziroma deležih, delnicah, katerih skupna vrednost presega 10.000 eurov, in upravljavskih pravicah v gospodarski družbi ali drugem subjektu zasebnega prava z navedbo firme pravne osebe ali naziva subjekta ter podatke o vrstah in vrednosti vrednostnih papirjev, če njihova skupna vrednost presega 10.000 eurov, – podatke o dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih, katerih vrednost presega 10.000 eurov, in – druge podatke v zvezi s premoženjskim stanjem, ki jih zavezanec želi sporočiti ali jih določa ta zakon.

(3)Zavezanec sporoči podatke o premoženju iz prve do sedme alineje prejšnjega odstavka, če je pravni lastnik prijavljenih enot premoženja. Dejansko lastništvo in deleže skupnega lastništva v posamezni enoti prijavljenega premoženja zavezanec navede v okviru osme alineje prejšnjega odstavka.«.

Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Zavezanec mora komisiji vsako spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka prejšnjega člena sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Pri enotah premoženja, ki se skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena prijavi le, če presega določeno vrednost, je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 eurov.

(2)Sporočanje sprememb premoženjskega stanja se izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije. Obrazec za sporočanje sprememb premoženjskega stanja obsega tudi možnost navedbe razloga za povečanje ali zmanjšanje premoženja.

(3)Komisija lahko kadarkoli od zavezanca zahteva, da ji predloži celovite podatke iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. Zavezanec mora komisiji te podatke predložiti v 15 dneh po prejemu zahteve.«.

Za 44. členom se dodata nova 44.a in 44.b člen, ki se glasita:

(1)Komisija nadzoruje pravilnost, pravočasnost in popolnost prijave podatkov o premoženjskem stanju in sprememb tega stanja. Komisija v primeru suma kršitev dolžnosti prijave premoženjskega stanja in suma nesorazmernega povečanja premoženja prijavljene podatke zavezancev o premoženjskem stanju primerja s podatki, ki jih pridobi na podlagi zahteve po 16. členu tega zakona.

(2)Če komisija na podlagi primerjave podatkov iz prejšnjega odstavka ugotovi neskladje, zahteva od zavezanca, da v roku 15 dni pisno pojasni neskladje in priloži ustrezna dokazila, lahko pa z zavezancem zaradi razjasnitve dejanskega stanja opravi razgovor.

(3)Če iz podatkov, pridobljenih v postopku iz tega člena, ali iz drugih podatkov, pridobljenih po tem zakonu, izhaja sum, da se je premoženje zavezanca od zadnje prijave nesorazmerno povečalo glede na njegove dohodke iz opravljanja funkcije ali dejavnosti, ki jo sicer opravlja v skladu z določbami in omejitvami iz tega in drugih zakonov, ali da vrednost njegovega dejanskega premoženja, ki je osnova za odmero davčnih obveznosti, znatno presega prijavljeno premoženje (nesorazmerno povečanje premoženja), ali da zavezanec razpolaga s premoženjem neznanega izvora, komisija izvede postopek zaradi suma nesorazmernega povečanja premoženja. V okviru ugotavljanja dejanskega stanja lahko komisija organom pregona in nadzora, vključno z organom, pristojnim za preprečevanje pranja denarja, poda pobudo, da v okviru svojih pristojnosti ugotovijo dejansko stanje glede premoženja in lastništva v Republiki Sloveniji in v tujini in ugotovitve posredujejo komisiji.

(4)Komisija pripravi osnutek ugotovitev o konkretnem primeru, ki vsebuje seznam premoženja, ki po ugotovitvah komisije presega prijavljeno premoženje, uradne znane prihodke zavezanca ali za katerega komisija v postopku ni mogla ugotoviti vira oziroma izvora. Ta osnutek komisija pošlje zavezancu in ga pozove, naj v roku, ki ga komisija določi glede na okoliščine obravnavane kršitve, vendar ne krajšem od osmih dni, pisno pojasni način povečanja ali vire premoženja in priloži ustrezna dokazila. Komisija lahko na svojo pobudo ali na predlog zavezanca v zvezi s tem z zavezancem opravi razgovor.

(5)Če zavezanec ne pojasni načina povečanja ali virov premoženja oziroma tega ne stori na prepričljiv, verodostojen in razumljiv način, komisija ravna skladno s 45. členom tega zakona.

(6)Če komisija med postopkom oceni, da obstaja utemeljena nevarnost, da bo zavezanec s premoženjem neznanega oziroma nepojasnjenega izvora razpolagal, ga skril ali odtujil, lahko državnemu tožilstvu ali pristojnemu organu s področja preprečevanja pranja denarja ali finančnega nadzora predlaga, naj ta v okviru svojih zakonskih pristojnosti ukrene vse potrebno za začasno zaustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora. Komisija v predlogu posreduje vse zbrane podatke, ki so potrebni za izvajanje zakonskih pristojnosti organov iz prejšnjega stavka.

(7)Državno tožilstvo ali drug organ iz prejšnjega odstavka mora komisiji najpozneje v roku 72 ur pisno sporočiti, katere ukrepe je sprejel, ali obrazložiti, zakaj ne bo ukrepal.

(8)Zavezanec je subjekt nadzora po tem členu za čas opravljanja funkcije, položaja ali dela in še eno leto po prenehanju funkcije, položaja ali dela.

(1)Če se v postopkih iz prejšnjega člena izkaže sum, da zavezanec svoje premoženje prikriva s prenašanjem na družinske člane ali da te osebe od tretjih oseb neposredno pridobivajo enote premoženja, ki na kakršen koli način izvirajo iz funkcije ali dela zavezanca, lahko komisija razširi nadzor tudi na premoženjsko stanje družinskih članov zavezanca. Sum iz prejšnjega stavka obstaja zlasti, kadar je iz pridobljenih podatkov razvidno prenašanje premoženja na družinske člane, kadar odhodki zavezanca znatno presegajo njegove uradno znane prihodke ali kadar podatki kažejo, da zavezancu druge osebe krijejo pomemben del življenjskih stroškov.

(2)Za postopek nadzora nad premoženjskim stanjem oseb iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.«.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če na podlagi obvestila pristojnega organa zavezanec v postopku iz 44.a člena tega zakona ne pojasni načina povečanja premoženja, virov premoženja ali razlike med dejanskim in prijavljenim premoženjem ali tega ne stori na prepričljiv, verodostojen in razumljiv način, komisija zadevo z vsemi zbranimi podatki nemudoma odstopi državnemu tožilstvu zaradi preverbe možnosti ukrepanja po zakonu, ki ureja odvzem premoženja nezakonitega izvora, ali pristojnemu organu s področja davkov zaradi preverbe možnosti ukrepanja po davčnih predpisih. Komisija lahko, če na podlagi obvestila pristojnega organa ugotovi, da s tem ne bi ogrozila interesov postopkov drugih pristojnih organov, o tem obvesti tudi organ ali organizacijo javnega sektorja, pri katerem zavezanec opravlja funkcijo ali delo, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje zavezanca.

(2)Organ ali organizacija javnega sektorja, pri katerem zavezanec opravlja funkcijo, na katero je bil imenovan, ali delo, oziroma organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje zavezanca, mora na podlagi obvestila komisije iz prejšnjega odstavka, v skladu z ustavo in zakonom začeti postopek za prenehanje mandata, za razrešitev ali za uveljavljanje druge oblike odgovornosti zavezanca in v roku treh mesecev od prejema obvestila o tem obvesti komisijo.

(3)Državno tožilstvo, ki prejme zadevo iz prvega odstavka tega člena, obvesti komisijo o odločitvah in ukrepih po zaključku postopka.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Z namenom krepitve transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij so podatki o spremembah premoženjskega stanja poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika ter sodnikov ustavnega sodišča javno dostopni na spletnih straneh komisije ves čas trajanja njihovega mandata in še eno leto po prenehanju opravljanja funkcije.

(2)Javna objava iz prejšnjega odstavka zajema podatke, ki jih je zavezanec posredoval prek elektronskega obrazca iz drugega odstavka 43. člena tega zakona. Komisija lahko ob objavi obrazca objavi tudi svoje ugotovitve o pravilnosti, popolnosti in pravočasnosti poročanja iz prvega odstavka 44.a člena tega zakona.

(3)Komisija podatke javno objavi najkasneje 30 dni po prejeti prijavi spremembe premoženjskega stanja.

(4)Podatki o premoženjskem stanju in spremembah premoženjskega stanja drugih zavezancev niso informacija javnega značaja.

(5)Podrobnejšo metodologijo za javno objavo podatkov komisija določi s poslovnikom.«.

V 63. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Komisiji o lobiranju pisno, prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije, sproti ali najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto poroča tudi interesna organizacija, za katero lobira oseba iz četrtega odstavka 58. člena tega zakona. Poročilo vsebuje ime in priimek lobista ter podatke iz četrte, pete in šeste alineje 64. člena tega zakona.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka neprofitna interesna organizacija zasebnega sektorja, ki nima zaposlenih, o lobiranju ne poroča.«.

Besedilo 68. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Lobist se pri izvajanju lobiranja lahko sestaja z lobirancem ali mu posreduje pisne in ustne informacije ter gradivo v zadevah, v katerih lobira za interesne organizacije. Pri tem mora navesti podatke iz drugega odstavka tega člena in prvega odstavka 69. člena tega zakona.

(2)Lobiranec o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestavi zapis, v katerem navede naslednje podatke: osebno ime lobista, podatek, ali se je identificiral v skladu z določbami tega zakona, področje lobiranja, namen in cilj, ime interesne organizacije ali druge organizacije, za katero lobira, morebitne priloge ter datum in kraj obiska lobista. Lobiranec zapis posreduje v roku osmih dni v vednost svojemu nadrejenemu in komisiji. Obveznost izdelave zapisa za lobirance velja tudi v primeru stikov iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona. Komisija zapise hrani za dobo petih let.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lobiranec ne sestavi zapisa v primeru poskusa vzpostavitve stika v pisni obliki, ki ne vsebuje vseh podatkov iz prvega odstavka 69. člena tega zakona, ter če ta dopis nemudoma in brez nadaljnjih stikov s pošiljateljem evidentira v zbirki dokumentarnega gradiva.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena v primeru elektronskega sporočila, naslovljenega na več predstavnikov istega organa, o takem sporočilu poroča le prvo naslovljeni lobiranec ter o tem obvesti tudi ostale naslovnike.

(5)Komisija lahko od lobiranca zahteva, da v osmih dneh dopolni zapis lobiranja, če ugotovi, da je zapis glede predpisanih podatkov pomanjkljiv.

(6)Sporočanje zapisov o stiku z lobistom se izvede prek elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije.«.

Za 75. členom se dodata nova 75.a in 75.b člen, ki se glasita:

(1)Za namen izvajanja sedme alineje prvega odstavka 12. člena tega zakona ter izvajanja ukrepov in metod za krepitev integritete in preprečevanje korupcije lahko komisija brezplačno in kadar je to mogoče, avtomatizirano pridobiva, uporablja, obdeluje in povezuje podatke iz naslednjih evidenc: 1. zbirke finančnih transakcij s podatki iz plačilnih nalogov v breme transakcijskih računov subjektov javnega sektorja, ki jih upravlja Uprava Republike Slovenije za javna plačila, 2. analitične računovodske evidence subjektov javnega sektorja v zvezi z obveznostmi in plačilnimi transakcijami subjektov javnega sektorja, ki jih upravljajo Ministrstvo za finance in ostali subjekti javnega sektorja, 3. evidenco prejetih e-računov, kot jih predpisuje zakon, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, 4. poslovni register, sodni register, register transakcijskih računov, register dejanskih lastnikov in zbirka letnih poročil poslovnih subjektov, ki jih vodi oziroma objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: Ajpes), 5. zbirka objav v postopkih zaradi insolventnosti, ki jo vodi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in jo na svojih spletnih straneh objavlja Ajpes, 6. centralne registre centralnih depotnih družb, kot jih določa zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, 7. portala javnih naročil, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javna naročila, 8. evidence gotovinskih transakcij in nakazil v tvegane države, ki jo upravlja Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 9. evidence stvarnega premoženja subjektov javnega sektorja, kot jih določa zakon, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti in jih upravljajo Ministrstvo za javno upravo, lokalne skupnosti in drugi subjekti javnega sektorja, 10. evidence trga nepremičnin, ki jo upravlja Geodetska uprava Republike Slovenije v delu, ki se nanaša na posle, v katerih v kakršnikoli vlogi nastopa Republika Slovenija ali lokalna skupnost, ter v delu, ki se nanaša na posle, v katerih kot kupec ali prodajalec nastopa subjekt javnega sektorja, 11. druge evidence, ki ne vsebujejo osebnih podatkov ali katerih javnost predpisujejo posebni predpisi, če z njimi ni predpisana posebna ureditev njihovega dostopa ali uporabe.

(2)Iz evidence iz prve točke prejšnjega odstavka komisija od upravljavcev zbirk pridobiva naslednje podatke: – datum plačila, znesek in šifra valute, – račun obremenitve, naziv nalogodajalca, naslov nalogodajalca, kraj nalogodajalca, – model reference obremenitve in referenca obremenitve, – namen transakcije vključno z osebnimi podatki in koda namena, – račun odobritve vključno z osebnimi podatki, – naziv prejemnika vključno z osebnimi podatki, kraj prejemnika in država prejemnika, – model reference odobritve in referenca odobritve vključno z osebnimi podatki, – identifikator e-računa.

(3)Iz evidence iz druge točke prvega odstavka tega člena in v zvezi z njo, komisija od upravljavcev zbirk pridobiva naslednje podatke: – vsakokrat veljavnem kontnem načrtu, – datumu poslovnega dogodka in knjižbe, – oznaki knjigovodske listine, ki je bila podlaga za knjižbo, – znesku in kontu, vključno z analitičnimi podkonti, na katerega je bil knjižen dogodek (tako na debetni kot na kreditni strani), – opisu poslovnega dogodka, vključno z osebnimi podatki, – namen nakazila iz šifranta, kadar ta obstaja.

(4)Iz evidence iz tretje točke prvega odstavka tega člena komisija pridobiva naslednje podatke: – iz ovojnice e-računa in e-račun, kot ju določa zakon, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, vključno z osebnimi podatki, – identifikator in status e-računa.

(5)Iz evidence iz četrte točke prvega odstavka tega člena komisija pridobiva naslednje podatke: – podatke o osebah povezanih s posameznim poslovnim subjektom: osebno ime, davčna in matična številka ustanoviteljev, sedanjih in nekdanjih družbenikov ter njihov poslovni delež; osebno ime in davčna in matična številka članov nadzornih in poslovodnih organov ali drugih zastopnikov ter njihov položaj v poslovnem subjektu, datum podelitve pooblastila oziroma datum izvolitve ali njihovega imenovanja ter datum prenehanja pooblastila; – podatke o dejanskih lastnikih: osebno ime in naslov ter državljanstvo, višina lastniškega deleža ali navedba drugega načina nadzora; – podatke o imenu in priimku, davčni številki ter transakcijskem računu fizičnih oseb, imetnikov transakcijskih računov, ki so prejemniki transakcij iz 1. točke prvega odstavka tega člena, kadar je iz kode namena transakcije razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali druge intelektualne storitve ter enake podatke o fizičnih osebah, ki so imetniki transakcijskih računov, ki so prejemniki transakcij, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike, – druge podatke v zvezi s poslovnimi subjekti, pri katerih ne gre za osebne podatke.

(6)Iz evidence iz pete točke prvega odstavka tega člena, komisija pridobiva podatke, ki jih na svojih spletnih straneh objavlja Ajpes.

(7)Iz evidence iz šeste točke prvega odstavka tega člena, komisija pridobiva naslednje podatke: – osebno ime in davčno številko (pri fizičnih osebah) oziroma naziv ali firmo, davčno številko, matično številko in naslov (pri poslovnih subjektih) imetnikov vrednostnih papirjev in število posameznih vrednostnih papirjev, – oznake vrednostnih papirjev, število izdanih vrednostnih papirjev ter druge podatke o vrednostnih papirjih iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.

(8)Iz portala javnih naročil iz sedme točke prvega odstavka tega člena komisija pridobiva podatke iz obvestil, ki jih javni naročniki objavijo v zvezi z izvajanjem postopkov javnega naročanja, koncesij in javno zasebnih partnerstev, o sklenjenih pogodbah, vključno s spletnimi povezavami na vsebino pogodb.

(9)Iz evidence iz osme točke prvega odstavka tega člena komisija pridobiva podatke o gotovinskih transakcijah in nakazilih v tvegane države, ki se javno objavljajo na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(10)Iz evidenc iz devete točke prvega odstavka tega člena komisija pridobiva naslednje podatke: – parcelna številka in šifra katastrske občine, – številka stavbe in številka dela stavbe ter šifra katastrske občine, – lastnik, vključno z osebnimi podatki, – upravljavec, vključno z osebnimi podatki, – lastniški delež, – zaznamba javnega dobra, – stvarne pravice, – površina parcele, – površina dela stavbe, – naslov stavbe ali dela stavbe in – vrsta rabe dela stavbe.

(11)Iz evidenc iz desete točke prvega odstavka tega člena komisija pridobiva naslednje podatke: – osebno ime, naslov pogodbene stranke, ki je fizična oseba, ali ime oziroma firma, sedež in matična številka pogodbene stranke, ki je pravna oseba, ter država sedeža ter pravnoorganizacijska oblika pogodbenih strank, – datum sklenitve pravnega posla, za najemne pravne posle pa tudi datum začetka in prenehanja najema, – vrsta pravnega posla, – vrsta nepremičnine, za najemne posle pa tudi vrsta in velikost oddane površine, – identifikacijska oznaka parcel, stavb in delov stavb, – podatki o nepremičninah, ki so predmet pravnih poslov, – cena ali najemnina in – druge podatke, ki vplivajo na ceno ali najemnino.

(12)Iz evidenc iz enajste točke prvega odstavka tega člena lahko komisija pridobiva podatke, če je za podatke z zakonom predpisana javnost in ni predpisana posebna ureditev za dostop ali uporabo teh podatkov.

(13)Kadar komisija pridobi podatke o pravni oziroma fizični osebi iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, o tem ni dolžna obvestiti tistega, na katerega se podatki nanašajo. Pravica dostopa posameznika do lastnih osebnih podatkov se uveljavlja neposredno pri upravljavcu evidence iz prvega odstavka tega člena. Upravljavci zbirk podatkov so komisiji na njeno zaprosilo dolžni posredovati podatke, ki jih ta potrebuje za izvrševanje nalog po tem zakonu. O načinu posredovanja in sporočanju sprememb v že posredovanih podatkih, še zlasti glede sprememb podatkov, ki se po naslednjem členu javno objavljajo, podatkov komisija s posameznimi upravljavci podatkov sklene dogovor.

(14)Določbe tega člena se ne uporabljajo za podatke, varovane z določbami zakona, ki ureja tajne podatke.

(15)Kot povezovalni znak se pri fizičnih osebah uporablja davčna številka, EMŠO ali transakcijski račun, pri poslovnih subjektih davčna številka, matična številka ali transakcijski račun, pri proračunskih uporabnikih šifra proračunskega uporabnika, davčna številka, matična številka ali transakcijski račun, pri e-računih identifikator e-računa, pri nepremičninah pa identifikacijska oznaka nepremičnine. Komisija lahko za povezovanje zbirk uporablja tudi druge identifikatorje, ki jih vsebujejo posamezne evidence.

(16)Komisija lahko podatke iz tega člena pridobiva neposredno od upravljavcev evidenc iz prvega odstavka tega člena tudi za obdobje zadnjih 10 let.

(1)Komisija zaradi zagotavljanja transparentnosti porabe javnih sredstev in finančnih sredstev poslovnih subjektov javnega sektorja zaradi krepitve integritete in omejevanja korupcijskih tveganj, ter nadzora javnosti nad smotrnostjo porabe javnih sredstev, na spletni strani objavi podatke iz prejšnjega člena, pod pogoji, določenimi v tem členu.

(2)V celoti se objavijo podatki iz četrtega, šestega, osmega, devetega in dvanajstega odstavka prejšnjega člena.

(3)Ne objavijo se podatki iz drugega odstavka prejšnjega člena o transakcijskem računu, naslovu prejemnika in davčni številki prejemnika, ki je fizična oseba. Prav tako se ne objavijo podatki o osebnem imenu prejemnika ter podatki o namenu transakcije, razen kadar je iz kode namena razvidno, da se izplačilo nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali druge intelektualne storitve ter na transakcije, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike.

(4)Ne objavijo se podatki iz tretjega odstavka prejšnjega člena o besedilnem opisu poslovnega dogodka, razen kadar je iz kode namena transakcije, na katero se knjižba nanaša, razvidno, da se poslovni dogodek nanaša na donatorske, sponzorske, svetovalne pogodbe in druge avtorske ali druge intelektualne storitve ter na transakcije, ki presegajo mesečno bruto plačo predsednika republike.

(5)Objavijo se le podatki iz petega odstavka prejšnjega člena, ki jih Ajpes objavlja na podlagi zakona in na način oziroma z omejitvami, ki jih določa zakon.

(6)Ne objavijo se podatki iz sedmega odstavka prejšnjega člena o davčni številki fizičnih oseb, prav tako pa se ne objavijo podatki o osebnem imenu tistih fizičnih oseb, katerih delež imetništva vrednostnih papirjev posameznega subjekta ne presega pet odstotkov.

(7)Za spletno objavo in omogočanje spletnega iskanja po osebnih podatkih posameznega družbenika, ustanovitelja, zastopnika, nadzornika, imetnika ali dejanskega lastnika veljajo omejitve, kot so določene v zakonu, ki ureja sodni register, zakonu, ki ureja poslovni register, in zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

(8)Ne objavijo se osebni podatki iz desetega odstavka prejšnjega člena o fizičnih osebah.

(9)Ne objavijo se osebni podatki iz enajstega odstavka prejšnjega člena o fizičnih osebah.

(10)Objavijo se podatki iz evidence premoženjskega stanja iz drugega odstavka 46. člena tega zakona, evidence zapisov o stikih z lobisti iz drugega odstavka 68. člena tega zakona in evidenco poslovnih subjektov iz 35. člena tega zakona.

(11)Komisija podatke, ki jih objavlja po tem členu, redno posodablja in objavlja. V primeru ugotovljene napake v objavljenih podatkih, ki jih vodi komisija, se skupaj s popravljenim podatkom objavi uradni zaznamek o popravku.

(12)Oseba z upravičenim pravnim interesom lahko zahteva odpravo napake v objavljenih podatkih, ki jih vodi komisija. Komisija o odpravi napake odloči z odločbo, skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Če komisija zahtevku v celoti ugodi, o tem napravi uradni zaznamek. Če komisija zahtevek zavrne, lahko ta oseba zahteva, da se ob objavljenih spornih podatkih, na primeren način objavi njeno pojasnilo o spornih podatkih, odločbo komisije in druge relevantne dokumente. Zoper odločbo komisije ni dovoljena pritožba.

(13)Komisija hrani in zagotavlja dostopnost podatkov deset let od njihove objave. Podatke iz evidence transakcij, ki so starejši od deset let, komisija preda Arhivu Republike Slovenije in odstrani s svoje spletne strani. Podatki, ki jih objavlja komisija, morajo biti dostopni tudi v strojno berljivi obliki, skupaj z meta podatki, ki definirajo njihovo strukturo in omogočajo enostavno ponovno uporabo. Podatki, ki se objavljajo na spletnih straneh, razen podatkov iz petega, šestega in devetega odstavka tega člena, se objavijo tudi v Nacionalnem portalu odprtih podatkov.

(14)Ne glede na določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, so podatki iz prejšnjega člena na podlagi zahteve za ponovno uporabo prosilcem dostopni samo pri upravljavcu evidence iz prvega odstavka prejšnjega člena.«.

Besedilo 76. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Komisija podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljeno na podlagi tega zakona, hrani deset let. Z dokumentacijo se ravna v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega gradiva.

(2)Komisija vodi naslednje evidence podatkov: – evidenco prijav o sumih korupcije in kršitev tega zakona, ki vsebuje ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prijavitelja, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prijavljenih oseb in druge podatke, povezane s preprečevanjem in raziskovanjem prijavljenih koruptivnih ravnanj, za namene ugotavljanja korupcije in izvajanja pristojnosti komisije in drugih državnih organov na področju preprečevanja korupcije, – evidenco funkcionarjev, uradnikov na položaju, poslovodnih oseb in oseb, odgovornih za javna naročila iz 4. člena tega zakona (osebno ime, EMŠO, davčna številka, funkcija oziroma položaj, naslov stalnega bivališča), za namene ugotavljanja zavezancev, njihove istovetnosti in preverjanja podatkov ter odločanja po tem zakonu, – evidenco zadev s področja mednarodne korupcije v skladu z osmo alinejo prvega odstavka 12. člena tega zakona (osebno ime osumljene, ovadene, obtožene ali obsojene osebe, EMŠO, kvalifikacija kaznivega dejanja, vrsta zaključka zadeve) za namene ugotavljanja vzrokov mednarodne korupcije, oblikovanja ukrepov, za potrebe poročanja mednarodnim organizacijam, odkrivanja primerov mednarodne korupcije v skladu s pooblastili po tem zakonu in sodelovanja z drugimi pristojnimi državnimi organi, – evidenco zadev s področja zaščite prijaviteljev koruptivnih ravnanj iz četrtega, petega in šestega odstavka 23. člena tega zakona (osebno ime prijavitelja ali njegov psevdonim, odločitev o tem, ali je bila prijava podana v dobri veri in ali je bila za zaščito prijavitelja in njegovih družinskih članov odrejena zaščita po zakonu, ki ureja zaščito prič) za namene izvajanja zaščite prijaviteljev koruptivnih ravnanj, spremljanja učinkovitosti zaščite in pomoči prijaviteljem, – evidenco zadev s področja zaščite uradnih oseb, od katerih se zahteva nezakonito oziroma neetično ravnanje iz 24. člena tega zakona (osebno ime prijavitelja komisiji, osebno ime osebe, ki zahteva nezakonito oziroma neetično ravnanje, navedba organa in seznam izdanih navodil komisije za ravnanje), za namene izvajanja zaščite uradnih oseb, spremljanja učinkovitosti zaščite in pomoči uradnim osebam, – evidenco o obstoju vzročne zveze iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona in evidenco zahtevkov za premestitev iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona (osebno ime prijavitelja, osebno ime osebe, ki zahteva nezakonito oziroma neetično ravnanje, navedba organa, vsebina ocene oziroma zahtevka za premestitev) za namene ugotavljanja obstoja povračilnih ukrepov, ukrepanja proti povračilnim ukrepom ter spremljanja učinkovitosti ukrepov komisije, – evidenco seznamov daril iz šestega odstavka 30. člena tega zakona (naziv organa, ki je prejel darilo, osebno ime obdarovanca in njegova funkcija, položaj oziroma delovno mesto, vrsta darila) za namene ugotavljanja in odločanja o kršitvah glede prepovedi in omejitev sprejemanja daril, nadzora komisije nad vodenjem seznamov daril ter njihovega objavljanja, – evidenco poslovnih subjektov iz 35. člena tega zakona (osebno ime funkcionarja, EMŠO, naslov stalnega bivališča, organ ali organizacija javnega sektorja, kjer funkcionar opravlja funkcijo, datum nastopa in prenehanja omejitve, naziv, sedež, matična in davčna številko poslovnega subjekta, način udeležbe funkcionarja ali njegovih družinskih članov v poslovnem subjektu), – evidenco uradnih oseb in oseb iz drugega odstavka 40. člena tega zakona, ki jih subjekt javnega sektorja imenuje kot zunanje člane, glede katerih je komisija po petem odstavku 38. člena in drugem odstavku 39. člena tega zakona ugotavljala obstoj nasprotja interesov (osebno ime, funkcija, položaj, delovno mesto oziroma podatki o članstvu, naslov stalnega prebivališča, vsebina odločitve komisije) za namene ugotavljanja in odločanja o nasprotju interesov ter sodelovanja s pristojnimi organi, – evidenco zavezancev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, ki vsebuje podatke iz prvega in drugega odstavka 42. člena tega zakona, pri čemer se podatki o premoženjskem stanju vodijo ločeno, za namene ugotavljanja zavezancev in njihove istovetnosti, preverjanja podatkov in odločanja po tem zakonu ter za objavo podatkov in izvajanje pristojnosti komisije in drugih državnih organov na področju preprečevanja korupcije, – evidenco zadev s področja nesorazmerno povečanega premoženja iz 44.a člena tega zakona (osebno ime, funkcija oziroma položaj zavezancev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, seznam obvestil po prvem odstavku 45. člena tega zakona, seznam obvestil iz drugega odstavka 45. člena tega zakona, seznam sprejetih odločitev po šestem odstavku 44.a člena tega zakona in seznam ukrepov po sedmem odstavku 44.a člena tega zakona) za namene ugotavljanja premoženjskega stanja zavezancev, za odločanje o kršitvah in sodelovanja s pristojnimi državnimi organi, – evidenco oseb iz druge alineje tretjega odstavka 47. člena tega zakona (osebno ime, delovno mesto, organ) za namene učinkovitega izvajanja načrta integritete in usposabljanja oseb, odgovornih za načrt integritete, – evidenco funkcionarjev, zoper katere je komisija predlagala uveljavljanje odgovornosti zaradi neizvajanja ukrepov iz resolucije (tretji odstavek 53. člena tega zakona), ki vsebuje podatke iz prve alineje tega odstavka, za namene uresničevanja resolucije, in predlaganja ukrepov v primeru njihovega neizvajanja, – evidenco – register lobistov, ki vsebuje podatke iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona, za namene zagotavljanja zakonitosti, ugotavljanja, odločanja ter nadzora nad lobiranjem, – evidenco samostojnih podjetnikov, gospodarskih družb oziroma interesnih organizacij, za katere lobirajo lobisti (naziv, davčna številka) iz 58. člena tega zakona, za namene zagotavljanja zakonitosti, ugotavljanja, odločanja ter nadzora nad lobiranjem, – evidenco lobističnih stikov iz 68. člena tega zakona (ime in priimek položaj ali funkcija lobiranca, naziv organa, politične stranke, poslanske skupine ali institucije, datum stika, področje in interesna organizacija, za katero je lobist lobiral, namen in cilj lobiranja, ime in priimek in davčna številka lobista, vpisanega v registru lobistov v Republiki Sloveniji, zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije) za namene izvajanja nadzora nad lobiranjem in krepitve transparentnosti vplivov na odločanje v javnem sektorju; evidenca, ki jo komisija vodi v elektronski obliki, je javno dostopna, – evidenco izrečenih sankcij lobistom po 73. in 74. členu tega zakona (osebno ime lobista, davčna številka, vrsta kršitve, vrsta sankcije) za namene zagotavljanja zakonitosti in transparentnosti lobiranja, varnosti pravnega prometa, spremljanja vzrokov in kršitev ter oblikovanja ukrepov.

(3)Podatki iz evidence lobističnih stikov predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja, ki jih komisija objavlja na svojih spletnih straneh, ob pogoju navedbe vira je dovoljena njihova brezplačna in neomejena ponovna uporaba.«.

Besedilo 77. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki: – se v nasprotju z določbo šestega odstavka 15.a člena tega zakona brez opravičljivih razlogov ne odzove na razgovor na seji komisije ali v nasprotju z določbo druge alineje tretjega odstavka 15.b člena tega zakona ne odgovarja na vprašanja komisije iz njene pristojnosti, razen v primerih iz tretje alineje tretjega odstavka 15.b člena tega zakona, – v nasprotju z določbo drugega odstavka 16.a člena tega zakona brez predhodnega pisnega dovoljenja komisije razkrije, objavi ali nepooblaščenim tretjim osebam posreduje podatke ali informacije, ki jih je pridobil oziroma se je z njimi seznanil v okviru ali v povezavi z opravljanjem svojega dela za komisijo, – v nasprotju z določbo četrtega odstavka 23. člena tega zakona ugotavlja identiteto prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnični, – v nasprotju z določbo drugega odstavka 26. člena tega zakona komisije ne obvesti o opravljanju poklicne ali druge dejavnosti, – v nasprotju z določbo tretjega odstavka 26. člena tega zakona ne spoštuje odločbe o prepovedi opravljanja dodatne dejavnosti ali pogojev in omejitev, ki mu jih je z odločbo postavila komisija, – v nasprotju z določbami 30. člena tega zakona sprejme darilo v zvezi z opravljanjem svoje funkcije ali javne službe ali v zvezi s svojim položajem, – v nasprotju z določbo šestega odstavka 35. člena tega zakona organu ali organizaciji javnega sektorja, v katerem opravlja funkcijo, pisno ne sporoči podatkov, – v nasprotju z določbo prvega odstavka 36. člena tega zakona v roku dveh let po prenehanju funkcije v razmerju do organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem je opravljal svojo funkcijo, nastopi kot predstavnik pravne osebe, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike, – se v nasprotju z določbo prvega odstavka 38. člena tega zakona ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi, in pisno ne obvesti nadrejenega oziroma predstojnika, ali v nasprotju z določbo petega odstavka 38. člena tega zakona ne obvesti komisije, – v nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka 41. člena tega zakona komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju, – v prijavo o premoženjskem stanju iz 42. in 43. člena tega zakona ali v njene dopolnitve ne vpiše potrebnih podatkov ali vpiše lažne podatke, – v nasprotju z določbo prvega odstavka 43. člena tega zakona komisiji ne sporoči sprememb podatkov, – v nasprotju z določbo tretjega odstavka 56. člena tega zakona opravlja dejanja lobiranja še pred potekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija, – opravlja dejanja lobiranja, čeprav ni vpisan v register lobistov skladno s prvim odstavkom 58. člena in ni izvzet iz obveznosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena tega zakona, – kot lobiranec v skladu z določbo drugega odstavka 68. člena tega zakona ne posreduje komisiji zapisa o lobiranju, – v nasprotju z določbo petega odstavka 68. člena tega zakona v osmih dneh ne dopolni zapisa lobiranja, – kot lobiranec v nasprotju z določbo 69. člena tega zakona ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov, – v nasprotju z določbo tretjega odstavka 70. člena tega zakona pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev, – kot lobiranec v roku iz prvega odstavka 71. člena tega zakona ne prijavi komisiji lobista, ki ravna v nasprotju s 70. členom tega zakona ali ni vpisan v register lobistov v skladu z 58. členom tega zakona.

(2)Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki: – v nasprotju z določbo četrtega odstavka 23. člena tega zakona razkrije identiteto prijavitelja, ki je prijavo podal v dobri veri oziroma je utemeljeno sklepal, da so njegovi podatki resnični, ali poda zlonamerno prijavo, – v nasprotju z določbo petega odstavka 26. člena tega zakona po pravnomočnosti odločbe o preklicu dovoljenja ne preneha z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti, – v nasprotju z določbo prvega odstavka 29. člena tega zakona ne preneha opravljati nezdružljive funkcije, članstva ali dejavnosti v roku, ki ga določi komisija, – lobira v nasprotju s 70. členom tega zakona.

(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če: – v nasprotju z določbo drugega in petega odstavka 14. člena tega zakona v pogodbo, ki jo sklene organ ali organizacija javnega sektorja, ne vključi vsebine iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, – po obvestilu komisije ali drugih organov o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka 14. člena v nasprotju s tretjim odstavkom 14. člena tega zakona ne prične s postopkom ugotavljanja ničnosti pogodbe ali z drugimi ustreznimi ukrepi v skladu s predpisi Republike Slovenije, – komisiji v nasprotju z določbo četrtega odstavka 14. člena tega zakona ne posreduje zahtevanih pogodb in dokumentov, – v nasprotju z določbo šestega odstavka 14. člena tega zakona ne pridobi izjave oziroma podatkov o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom, ali če te izjave v nasprotju z določbo šestega odstavka 14. člena tega zakona na njeno zahtevo ne predloži komisiji.

(4)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, lokalne skupnosti, nosilca javnih pooblastil in pravne osebe javnega ali zasebnega prava ter samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če komisiji v nasprotju z določbo prvega odstavka 16. člena tega zakona brezplačno ne posreduje vseh podatkov, tudi osebnih, in dokumentov, ki so potrebni za opravljanje zakonskih nalog komisije.

(5)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba subjekta javnega sektorja, če komisiji v nasprotju z določbo tretjega odstavka 16. člena tega zakona ne omogoči vpogleda v podatke in dokumente, s katerimi razpolaga ta subjekt, ali ne izroči njihovega izpisa ali kopije.

(6)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, lokalne skupnosti, nosilca javnih pooblastil in pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki v nasprotju z določbo četrtega odstavka 23. člena tega zakona prične postopek za ugotavljanje ali razkritje prijavitelja zaradi prijave.

(7)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, lokalne skupnosti, nosilca javnih pooblastil ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki v nasprotju z določbo prvega odstavka 25. člena tega zakona prijavitelju povzroči škodljive posledice oziroma ga izpostavi povračilnim ukrepom.

(8)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, lokalne skupnosti, nosilca javnih pooblastil ali druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki v nasprotju z zahtevo komisije iz tretjega odstavka 25. člena tega zakona ne preneha takoj s povračilnimi ukrepi.

(9)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, lokalne skupnosti, nosilca javnih pooblastil ali druge pravne osebe javnega prava, ki v nasprotju s četrtim odstavkom 25. člena tega zakona brez utemeljenega razloga ne premesti javnega uslužbenca na drugo enakovredno mesto, ali javnega uslužbenca ne premesti v roku iz šestega odstavka 25. člena tega zakona.

(10)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba subjekta javnega sektorja, ki v nasprotju šestim odstavkom 30. člena tega zakona komisiji ne posreduje seznama prejetih daril.

(11)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja ali ožjega dela občine, če ravna v nasprotju s prvim, drugim ali četrtim odstavkom 35. člena tega zakona.

(12)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, v katerem je bivši funkcionar opravljal svojo funkcijo, če v nasprotju z določbo drugega odstavka 36. člena tega zakona posluje z bivšim funkcionarjem kot fizično osebo ali njegovim poslovnim subjektom.

(13)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, pri katerem je funkcionar opravljal svojo funkcijo, če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 36. člena tega zakona komisije ne obvesti o ravnanju funkcionarja iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.

(14)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, če v nasprotju z drugim odstavkom 38. člena tega zakona uradne osebe ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi ali komisiji v skladu s četrtim odstavkom 38. člena tega zakona ne posreduje sprejete odločitve, iz katere izhaja, da lahko uradna oseba nadaljuje z delom v zadevi.

(15)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja ali naročnika, ki komisiji v nasprotju s četrtim odstavkom 41. člena tega zakona ne posreduje seznama zavezancev.

(16)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba zavezanca za izdelavo načrtov integritete, ki ravna v nasprotju s prvim ali z drugim odstavkom 47. člena tega zakona, ali če po ugotovitvah komisije po drugem odstavku 48. člena tega zakona ne uresničuje načrta integritete.

(17)Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa, lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kot nosilca izvajanja ukrepov iz akcijskega načrta za uresničevanje resolucije, ki v nasprotju s prvim odstavkom 53. člena tega zakona komisiji ne poroča o dejavnostih za uresničitev teh ukrepov.«.

Besedilo 78. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400 do 100.000 eurov se za prekršek iz tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega, devetega, desetega, enajstega, dvanajstega, trinajstega, štirinajstega, petnajstega, šestnajstega in sedemnajstega odstavka 77. člena tega zakona kaznuje nosilec javnih pooblastil ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava.«.

V 79. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Z globo od 400 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek interesna organizacija, če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 63. člena tega zakona komisiji ne posreduje pisnega poročila.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Komisija sprejme poslovnik iz enajstega odstavka spremenjenega 11. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Minister, pristojen za sistemsko urejanje omejevanja korupcije, sprejme pravilnik o načinu razpolaganja z darili iz sedmega odstavka spremenjenega 30. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Organi ali organizacije javnega sektorja iz sedmega odstavka spremenjenega 35. člena zakona posredujejo komisiji podatke iz šestega odstavka spremenjenega 35. člena zakona prek elektronskega obrazca v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Z globo od 400 do 4.400 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa ali organizacije javnega sektorja, ki komisiji v nasprotju s prejšnjim odstavkom ne posreduje podatkov.

(1)Zavezanci iz prvega odstavka spremenjenega 41. člena zakona, ki po dosedanjih predpisih niso bili zavezani k poročanju premoženjskega stanja komisiji, so dolžni prvič poročati o premoženjskem stanju prek elektronskega obrazca v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot zavezanec v nasprotju s prejšnjim odstavkom komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju.

Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci iz prvega in tretjega odstavka spremenjenega 41. člena zakona sporočajo komisiji vsako spremembo osebnih podatkov in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena zakona enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

(1)Komisija v enem letu od uveljavitve tega zakona vzpostavi informacijski sistem za potrebe javne objave podatkov zavezancev iz prvega odstavka spremenjenega 46. člena zakona.

(2)Zavezanci iz prvega odstavka spremenjenega 46. člena zakona morajo v dveh mesecih od vzpostavitve informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka poročati o premoženjskem stanju z izpolnitvijo elektronskega obrazca.

(3)Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki kot zavezanec v nasprotju s prejšnjim odstavkom komisiji ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju.

Komisija vzpostavi oziroma uskladi evidence podatkov po tem zakonu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Obveznost komisije iz drugega odstavka spremenjenega 17. člena zakona nastopi s pričetkom proračunskega leta, ki sledi uveljavitvi tega zakona.

Postopki, ki so se začeli na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo), se končajo po določbah tega zakona.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: – 38.a člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS), če se nanaša na poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja ter nadzora v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost; – 11. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/03 in 56/15) in Pravilnik o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 53/10 in 73/10), ki se uporabljajo do določitve načina razpolaganja z darili iz sedmega odstavka 30. člena zakona, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati 8. točka drugega odstavka 123. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 214-02/19-17/45 Ljubljana, dne 21. oktobra 2020 EPA 703-VIII Državni zbor