Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1D)

V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve in 36/19) se 1.a člen spremeni tako, da se glasi:

(1)S tem zakonom se za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ (UL L št. 295 z dne 21. 11. 2018, str. 138; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1727/EU) določajo postopek in pogoji za imenovanje ter pooblastila in pravice nacionalnega predstavnika, njegovega namestnika in pomočnika v Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.

(2)S tem zakonom se za izvajanje Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2017, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1939/EU) določajo kandidacijski postopek in pogoji za uvrstitev na listo kandidatov za imenovanje evropskega tožilca in evropskih delegiranih tožilcev v Evropskem javnem tožilstvu, njihovo število, pristojnosti, položaj in pravice.«.

V 30. členu se v drugem odstavku v tretji alineji besedilo »državnem pravobranilstvu« nadomesti z besedilom »državnem odvetništvu«.

V 44. členu se peti odstavek črta.

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za sodelovanje državnega tožilstva s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, ki obsega medsebojno obveščanje in usmerjanje predkazenskega postopka, za zagotovitev udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka ter za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku se zunaj poslovnega časa državnega tožilstva organizira dežurna služba.

(2)Dežurna služba se zagotavlja s pripravljenostjo za delo in dežurstvom.

(3)Pripravljenost za delo pomeni dosegljivost državnega tožilca po telefonu ali z uporabo drugih komunikacijskih sredstev za potrebe opravljanja dejanj iz prvega odstavka tega člena oziroma prihod na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure pripravljenosti za delo se ne štejejo v delovni čas.

(4)V času dežurstva državni tožilec opravlja dejanja iz prvega odstavka tega člena na delovnem mestu ali na drugem kraju, kjer je treba opraviti dejanje iz prvega odstavka tega člena. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.

(5)Vodja državnega tožilstva lahko zaradi njihove pogostosti odredi opravljanje dejanj iz prvega odstavka tega člena izključno z dežurstvom. Načrt opravljanja dežurstva mora predhodno odobriti generalni državni tožilec na podlagi obrazloženega pisnega predloga vodje državnega tožilstva in o tem obvestiti ministrstvo.

(6)Ko državni tožilec v času odrejenega dežurstva iz prejšnjega odstavka ne opravlja dejanj iz prvega odstavka tega člena, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.

(7)Izvajanje pripravljenosti za delo in dežurstva, najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer se opravlja nujno procesno dejanje, pogoji in način odrejanja se natančneje določijo z Državnotožilskim redom.«.

V 46. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je državni tožilec izvoljen za poslanca evropskega parlamenta ali evropskega varuha človekovih pravic, imenovan za člana Evropske komisije, imenovan za evropskega glavnega tožilca ali napoten v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo.«.

V 50. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Če državni tožilec med pripravljenostjo za delo prevzame opravljanje dejanj iz prvega odstavka 45. člena tega zakona, se ta čas evidentira in vrednoti kot delovni čas.«.

V 62. členu se šesti odstavek črta.

V 65. členu se v drugem odstavku besedilo »po izteku dodelitve« črta. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Državni tožilec iz prvega odstavka tega člena ima na podlagi dodelitve pravico do dodatkov, določenih z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Pri oceni državnotožilske službe za čas dodelitve se upoštevata poročilo o delu, ki ga izdela državni tožilec in mnenje o delu državnega tožilca, ki ga za namene ocene državnotožilske službe izdela predstojnik organa, pri katerem je oziroma je bil državni tožilec dodeljen.«.

Za 67. členom se naslov 8. oddelka spremeni in doda nov 67.a člen, ki se glasi:

(1)Nacionalni člani v Eurojustu so nacionalni predstavnik, njegov namestnik in pomočnik.

(2)Nacionalni predstavnik in njegov namestnik opravljata naloge na sedežu Eurojusta, pomočnik pa na vrhovnem državnem tožilstvu. Če je to potrebno, lahko na obrazložen predlog nacionalnega predstavnika pomočnik opravlja naloge tudi na sedežu Eurojusta.«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za nacionalnega predstavnika v Eurojustu in njegovega namestnika se lahko imenuje vrhovni ali višji državni tožilec ali okrožni državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv višjega državnega tožilca in izkaže z javno priznanim preizkusom potrjeno višjo raven znanja najmanj enega uradnega jezika Evropske unije, ki je delovni jezik v Eurojustu.

(2)Za pomočnika nacionalnega predstavnika je lahko imenovan okrožni državni tožilec ali okrajni državni tožilec, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv okrožnega državnega tožilca in izkaže z javno priznanim preizkusom potrjeno višjo raven znanja najmanj enega uradnega jezika Evropske unije, ki je delovni jezik v Eurojustu.«.

69. člen se spremeni tako, da se glasi: Nacionalni predstavnik, njegov namestnik in pomočnik se za izvajanje pooblastil in strokovnih nalog Eurojusta imenujejo za pet let. Po poteku navedene dobe sta nacionalni predstavnik in njegov namestnik lahko še enkrat ponovno imenovana.«.

Za 69. členom se dodajo novi 69.a, 69.b in 69.c člen, ki se glasijo:

(1)Nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog Državnotožilskega sveta po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca.

(2)Poziv k prijavam za imenovanje nacionalnega predstavnika ali njegovega namestnika objavi ministrstvo v Uradnem listu Republike Slovenije po prejemu predloga generalnega državnega tožilca za uvedbo postopka imenovanja. Pozivni rok ne sme biti krajši od 15 dni.

(3)Ministrstvo najpozneje v petih dneh po izteku pozivnega roka Državnotožilskemu svetu pošlje vse prijave, ki jih ni zavrglo.

(4)Za postopek z nepopolnimi prijavami in prijavami, vloženimi po izteku pozivnega roka se smiselno uporablja določba 71.č člena tega zakona.

(5)Državnotožilski svet se po pridobitvi mnenja generalnega državnega tožilca do prijavljenih kandidatov opredeli in oblikuje predlog za imenovanje nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika ter o tem obvesti prijavljene kandidate in predlog posreduje Vladi Republike Slovenije.

(6)Vlada Republike Slovenije vroči in objavi odločbo o imenovanju nacionalnega predstavnika in njegovega namestnika v skladu s 34. členom tega zakona.

(1)Pomočnika nacionalnega predstavnika imenuje Državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju nacionalnega predstavnika.

(2)Generalni državni tožilec se po pridobitvi mnenja nacionalnega predstavnika do prijavljenih kandidatov opredeli in oblikuje predlog za imenovanje pomočnika nacionalnega predstavnika ter o tem obvesti prijavljene kandidate in predlog posreduje Državnotožilskemu svetu.

(3)Za postopek s pozivom k prijavam, z nepopolnimi prijavami in prijavami vloženimi po izteku pozivnega roka ter za vročitev odločbe o imenovanju pomočnika nacionalnega predstavnika se uporabljajo drugi, tretji, četrti in šesti odstavek prejšnjega člena.

(1)Nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku preneha članstvo v Eurojustu pred potekom mandata: 1. z odstopom; 2. s prenehanjem državnotožilske funkcije ali razrešitvijo državnega tožilca; 3. če mu je izrečena disciplinska sankcija zaradi hujše disciplinske kršitve.

(2)Nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku preneha članstvo v Eurojustu: – po 1. točki prejšnjega odstavka z dnem, ki ga državni tožilec predlaga v odstopni izjavi, vendar ne prej kot 30. dan po prispetju odstopne izjave k organu, ki je pristojen za imenovanje; – po 2. točki prejšnjega odstavka z dnem, ko je nastopilo prenehanje ali z dnem pravnomočnosti odločitve o razrešitvi in – po 3. točki prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa.

(3)O prenehanju članstva pred potekom mandata nacionalnemu predstavniku, njegovemu namestniku in pomočniku organ pristojen za imenovanje, izda ugotovitveno odločbo.«.

V 70. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Državnemu tožilcu z imenovanjem za nacionalnega predstavnika v Eurojustu mirujejo pravice in dolžnosti iz državnotožilske službe, razen državnotožilska funkcija, varovane so vse njegove pravice do napredovanja v skladu s tem zakonom. Pri oceni državnotožilske službe za čas imenovanja se upoštevata poročilo o delu, ki ga izdela državni tožilec in mnenje o delu državnega tožilca, ki ga za namene ocene državnotožilske službe izdela predstojnik Eurojusta. Državni tožilec obdrži pravico uporabljati doseženi naziv in položaj. Nacionalni predstavnik opravlja funkcijo državnega tožilca s pooblastili, ki jih ima kot član Eurojusta iz Republike Slovenije, v skladu s tem zakonom in pravnimi akti Evropske unije, ki urejajo delovanje Eurojusta.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(5) Plačo nacionalnega predstavnika v Eurojustu, namestnika in pomočnika nacionalnega predstavnika uredi vlada z uredbo na način, kot jo ureja zakon, ki ureja plače v javnem sektorju za funkcionarje, ki so napoteni na delo v tujino ter jim v skladu z zakonom v času napotitve funkcija miruje.«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »(6) Pomočniku nacionalnega predstavnika pripada plača v skladu s prejšnjim odstavkom, kadar opravlja naloge na sedežu Eurojusta.

(7)Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena nacionalnemu predstavniku v Eurojustu, namestniku in pomočniku nacionalnega predstavnika pripada najmanj takšna plača, kakršno bi prejemal, če bi opravljal državnotožilsko službo v Republiki Sloveniji.«.

V 71.b členu se v drugem odstavku besedilo »po izteku imenovanja« črta, na koncu odstavka pa se za piko doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Pri oceni državnotožilske službe za čas imenovanja se upoštevata poročilo o delu, ki ga izdela evropski tožilec in mnenje o delu evropskega tožilca, ki ga za namene ocene državnotožilske službe izdela predstojnik Evropskega javnega tožilstva.«. Za tretjim odstavkom se doda novi četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Pri oceni državnotožilske službe za evropskega delegiranega tožilca se v delu, v katerem opravlja naloge iz pristojnosti EJT upoštevata poročilo o delu, ki ga izdela evropski delegirani tožilec in mnenje o delu evropskega delegiranega tožilca, ki ga za namene ocene državnotožilske službe izdela predstojnik EJT.«. Dosedanji četrti do osmi odstavek postanejo peti do deveti odstavek.

V 77. členu se v petem odstavku beseda »pravobranilstvo« nadomesti z besedo »odvetništvo«.

V 102. členu se v prvem odstavku šestnajsta alineja črta. Dosedanja sedemnajsta do enaindvajseta alineja postanejo šestnajsta do dvajseta alineja.

V 124. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Na okrožnem državnem tožilstvu, pri katerem je določeno najmanj 50 državnotožilskih mest, ima lahko vodja tega tožilstva dva namestnika. Če ima okrožno državno tožilstvo več kot enega namestnika vodje, vodja okrožnega državnega tožilstva pooblasti enega izmed njiju za nadomeščanje, če pooblastila ni, vodjo nadomešča namestnik vodje, ki dalj časa opravlja državnotožilsko službo.«. V petem odstavku se za besedo »imenovanje« doda besedilo »in usposabljanje«.

129. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)O razrešitvi namestnika generalnega državnega tožilca odloči Vlada Republike Slovenije na obrazložen predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.

(2)O razrešitvi namestnika vodje okrožnega državnega tožilstva odloči Državnotožilski svet na obrazložen predlog vodje okrožnega državnega tožilstva po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca.«.

V 132. členu se v prvem odstavku besedilo »strokovni sodelavci in direktor« nadomesti z besedilom »direktor in strokovni sodelavci«.

V 133. členu se v drugem odstavku za besedo »sodelujejo« doda besedilo »generalni direktor in«.

Za 137. členom se doda nov 137.a člen, ki se glasi:

(1)Državnotožilskemu osebju, ki sodeluje pri opravljanju nujnih procesnih dejanj izven delovnega časa, se lahko odredita opravljanje dela v manj ugodnem delovnem času in pripravljenost za delo.

(2)Delo v manj ugodnem delovnem času je: – izmensko delo, – delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, – delo prek polnega delovnega časa in – delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik.

(3)Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, ki pomeni dosegljivost po telefonu ali drugih komunikacijskih sredstvih za potrebe sodelovanja pri opravljanju nujnih procesnih dejanj. Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.

(4)Čas, ko državnotožilsko osebje sodeluje pri opravljanju nujnih procesnih dejanj, se šteje v delovni čas.

(5)Najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali kraj, kjer se opravlja nujno procesno dejanje, se določi z Državnotožilskim redom.

(6)Za opravljeno delo v manj ugodnem delovnem času in za čas pripravljenosti za delo državnotožilskemu osebju pripadajo dodatki v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Višina dodatkov iz tega člena se določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Dodatki iz tega člena pripadajo državnotožilskemu osebju le za čas opravljanja dela v času, ki je manj ugoden oziroma le za čas pripravljenosti za delo.«.

V drugi alineji drugega odstavka 138. člena, drugem odstavku 147. člena, drugi alineji prvega odstavka 149. člena, tretji alineji tretjega odstavka 150. člena, osmi alineji drugega odstavka 151. člena in prvi alineji prvega odstavka 158. člena se besedilo »tožilskega osebja« nadomesti z besedilom »državnotožilskega osebja«.

V 142. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Vodja državnega tožilstva z letnim razporedom dela določi razporeditev državnih tožilcev v oddelke oziroma notranje organizacijske enote, njihovo pravno področje dela, vodje in namestnike vodij oddelkov oziroma notranjih organizacijskih enot. V letnem razporedu vodja državnega tožilstva določi tudi izhodišča in okvirni način odrejanja razporeda dežurstev ter časa izrabe letnih dopustov.«.

V 169. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Za kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora več kot tri leta, mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe, kadar je razlog za zavrženje, da naznanjeno kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če ni podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, predložiti osnutek tega akta na vpogled vodji državnega tožilstva. Vodja državnega tožilstva se po predložitvi osnutka akta iz prejšnjega stavka posvetuje z dvema državnima tožilcema o razlogih za zavrženje ovadbe, če gre za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora več kot osem let.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega ali drugega odstavka tega člena«. Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Državni tožilec lahko izda akt iz prvega in drugega odstavka tega člena šele potem, ko je vodja državnega tožilstva oziroma pooblaščena oseba s podpisom na osnutku označil, da ga je pregledal.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »prvega« doda besedilo » in drugega«. Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Podrobnejša pravila o evidentiranju in poslovanju v zadevah iz tega člena se predpišejo z Državnotožilskim redom.«.

V 173. členu se v petem odstavku besedilo »tožilsko osebje« nadomesti z besedilom »državnotožilsko osebje«, besedilo »15 dneh« pa se nadomesti z besedilom »osmih dneh«.

V 188. členu se v drugem odstavku besedilo »Oddelka za preiskovanje in pregon zlorabe policijskih pooblastil« nadomesti z besedilom »Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili«.

V 196. členu se v prvem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.«. V drugem odstavku se četrta alineja spremeni tako, da se glasi: »– okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.«. V četrtem odstavku se drugi stavek črta.

V 198. členu se v prvem odstavku besedilo »drugega in četrtega« nadomesti z besedilom »drugega, četrtega in petega«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva oziroma vodja pristojne uprave oziroma enote Policije morata nemudoma obvestiti vodjo SDT o zadevah, glede katerih je podana pristojnost SDT po drugem in petem odstavku 192. člena tega zakona, in mu brez odlašanja izročiti spise zadev z vsemi zbranimi dokazi. Evropski delegirani tožilec mora pred odstopom zadeve, glede katere je po 22. in 25. člena Uredbe 2017/1939/EU podana pristojnost EJT, in pred prenosom pristojnosti z EJT na pristojni organ v skladu s 34. členom Uredbe 2017/1939/EU obvestiti vodjo SDT in mu brez odlašanja izročiti spis zadeve z vsemi zbranimi dokazi.«. V tretjem odstavku se za piko doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Vodja SDT na zahtevo generalnega državnega tožilca, lahko pa tudi na lastno pobudo, pred odločitvijo generalnega državnega tožilca poda dodatno pojasnilo o razlogih za dodelitev.«. Šesti odstavek se črta. Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V 203.a členu se v naslovu besedilo »in dodelitev« črta. Tretji do šesti odstavek se črtajo.

V 204. členu se v tretjem odstavku besedilo »tožilsko osebje« nadomesti z besedilom »državnotožilsko osebje«. Četrti odstavek se črta.

(1)Generalni državni tožilec uskladi Nacionalni sistem za usklajevanje dejavnosti Eurojusta in nacionalne korespondente Eurojusta z Uredbo 2018/1727/EU in ga objavi na spletni strani državnega tožilstva najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Državna tožilstva uskladijo letne razporede ob prvi njihovi spremembi, najpozneje pa ob pripravi letnega razporeda za naslednje koledarsko leto.

Postopki imenovanja nacionalnega predstavnika v Eurojustu, njegovega namestnika ali pomočnika, ki so bili začeti pred začetkom veljavnosti tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve in 36/19).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 700-07/20-5/20 Ljubljana, dne 29. septembra 2020 EPA 1260-VIII Državni zbor