Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R15/1 Pince–Lendava

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za prenosni plinovod R15/1 Pince–Lendava (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot Priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je septembra 2018 pod številko 14072 izdelalo podjetje ZUM, d. o. o., Maribor.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v občini Lendava.

(3)Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtov na varovana območja v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.

(4)Postopek presoje vplivov na okolje je bil izveden. Pridobljena je bila odločba o okoljevarstvenem soglasju št. 35402-54/2018-74 z dne 18. 5. 2020, ki jo je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor Agencija Republike Slovenije za okolje.

(5)Oznake, navedene v 3., 4., 5., 6., 8., 10., 11., 13., 22., 25., 27., 34. in 35. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

-        prenosni plinovod R15/1 (v nadaljnjem besedilu: plinovod) od Mejne merilno-regulacijske postaje Pince (v nadaljnjem besedilu: MMRP Pince) do Merilno-regulacijske postaje Lendava (v nadaljnjem besedilu: MRP Lendava),

-        MMRP Pince s priključnim odsekom prenosnega plinovoda do slovensko-madžarske meje,

-        MRP Lendava s priključnim odsekom prenosnega plinovoda proti načrtovanemu prenosnemu plinovodu M9 Lendava–Kidričevo,

-        sistem katodne zaščite,

-        ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,

-        prestavitev objektov, odstranitev rastja in ureditev površin po zgraditvi plinovoda,

-        krajinska ureditev na območju MMRP Pince in MRP Lendava, na območjih prečkanj gozdnih površin in območjih sanacije zemljišč po gradnji ter

-        drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

-        k. o. Lakoš (165): 4058/1, 4058/3, 4060/1, 4060/3, 4072, 4367/10, 4367/12, 4367/13, 4367/18, 4367/19, 4368/16, 4378, 4379, 4380;

-        k. o. Lendava (166): 1753/2, 1756, 1757/1, 1757/4, 1758/1, 1758/4, 1759/1, 1759/4, 1759/6, 1760/1, 1760/3, 1763/3, 1764/3, 1767/4, 1767/5, 1768/1, 1768/4, 2289, 2290/1, 2290/2, 2290/3, 2301/1, 2301/2, 2301/3, 2301/4, 2301/5, 2302/1, 2302/2, 2312/17, 2312/19, 2312/21, 2312/23, 2438, 2440, 2478, 2489, 2650/2, 2651, 2730, 2731, 6615/1, 6615/2, 6638, 6639/3, 6640/3, 6648/1, 6723, 6724/5, 6754/1, 6754/2, 6754/3, 6754/4, 6755/1, 6756, 6757/2, 6758/3, 6759/2, 6761/2, 6768/8, 6768/9, 6769/8, 6769/9, 6808, 6809, 6832, 6833, 6834, 6837, 6839, 6840, 6841, 6842, 6843;

-        k. o. Čentiba (167): 4353/2, 4358/2, 4360/1, 4363/2, 4364/1, 4368/2, 4370, 4371/2, 4374/2, 4590/1, 4595/1, 4596/1, 4597/1, 4597/2, 4603/1, 4671/2, 4671/3, 4671/4, 4671/7, 4691, 4692, 4693, 4694, 4695, 4714, 4715, 4716, 4717, 4718, 4719, 4720, 4721, 4722, 4723, 4724, 4725, 4726, 4727, 4728, 4729, 4730, 4731, 4732, 4733;

-        k. o. Dolina pri Lendavi (168): 2749/1, 2759/1, 2764/1, 2794/2, 2966, 2967, 2983, 3055, 3056, 3057, 3058, 3059, 3060, 3061, 3062/1, 3063/1, 3064, 3066, 3067, 3151/1, 3152/1, 3154/1, 3154/2, 3154/3, 3155/1, 3162/2, 3163/1, 3166/1, 3166/2, 3176, 3187, 3192, 3193, 3232, 3236, 3237, 3238, 3239, 3242;

-        k. o. Petišovci (169): 256/1, 256/2, 257, 258, 259, 262/1, 262/3, 500, 501/1, 502/1, 503/1, 505/1, 506/1, 507/1, 507/2, 507/3, 513/8, 525/13, 525/9, 526/1, 562/2, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 620/1, 624, 625, 626, 627, 628, 636, 642, 643, 646, 647, 648, 649, 650, 651, 652, 653, 654, 655, 656, 657, 659, 660, 661, 664, 1537, 1538, 1539, 1540, 1541, 1542, 1543, 1544, 1548, 1549, 1550/2, 1550/3, 1550/4, 1550/5, 1550/6, 1551/1, 1551/2, 1552/1, 1552/2, 1553, 1555/1, 1555/2, 1556/1, 1556/2, 1557/1, 1557/2, 1557/3, 1557/4, 1583/1, 1583/2, 1585/1, 1585/2, 1585/3, 1603/4, 1603/5, 1605, 1606/1, 1607/1, 1608, 1609/1, 1610, 1611/1, 1611/2, 1612/1, 1612/2, 1612/3, 1613, 1614/1, 1626/1, 1675, 1676, 1677, 1678, 1679, 1680/1, 1680/2, 1680/3, 1680/4, 1681, 1682, 1707/1, 1710, 1711, 1712, 1713, 1714, 1715, 1716/1, 1716/2, 1717/1, 1717/2, 1718, 1719, 1736, 1739/1, 1740, 1775, 1776/1, 1776/2, 1777, 1778, 1779, 4161/2, 4162/2, 4163/2, 4174/1, 4192/3, 4193/10, 4193/11, 4193/12, 4245, 4250, 4251, 4253, 4259, 4260, 4318, 4342, 4343, 4346;

-        k. o. Pince (170): 2664/1, 2665/2, 2665/3, 2665/4, 2666/1, 2666/10, 2666/12, 2666/14, 2666/4, 2666/8, 2667/1, 4687, 4688, 4689/1, 4695/2, 4696/1, 4698/1, 4699/1, 4700/1, 4701/1, 4702/1, 4703/1, 4704/1, 4705/1, 4706/1, 4707/1, 4708/1, 4712, 4713, 4714, 4718/1, 4719/1, 4720/1, 4721/1, 4722/1, 4723/1, 4724/1, 4725/1, 4726/1, 4727/1, 4730/1, 4731/1, 4731/3, 4732/1, 4732/3, 4733/1, 4784/1, 4785/1, 4786/1, 4787/1, 4788/1, 4789/1, 4790/1, 4791/1, 4792/1, 4793/1, 4794/1, 4795/1, 4796/1, 4800/1, 4802/1, 4803/1, 4806/1, 4807/1, 4810/1, 4812/1, 4812/2, 4813/1, 4814, 4815/1, 4815/2, 4816/1, 4820/1, 4849, 4850, 4851, 4852/1, 4852/2, 4853/4, 4854/4, 4858, 4859, 4860, 4861, 4862, 4863, 4864, 4865, 4866, 4867, 4868, 4869, 4870, 4871, 4872, 4873, 4874, 4875, 4876, 4877, 4878, 4879, 4880, 4881, 4882, 4883, 4884, 4885, 4886, 4887, 4888, 4889, 4890, 4891, 4893, 4895/1, 4908, 4921, 4923, 4926, 4929, 4930, 4931, 4932, 4933, 4934, 4950, 4951, 4952, 4953, 4954, 4955, 4956, 4957, 4967, 4968, 4969, 4979, 4980, 4981, 4982, 4983, 4984, 4986.

(2)Območje izključne rabe za MMRP Pince in MRP Lendava:

-        k. o. Lendava (166): 2290/2, 2290/3;

-        k. o. Pince (170): 4851, 4852/1, 4852/2, 4853/4, 4979.

(3)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcelacije, listi 3.1–3.4).

(1)V območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:

1.zemljišča izključne rabe so:

-  zemljišča za objekte energetske infrastrukture na območjih MMRP Pince in MRP Lendava;

2.zemljišča omejene rabe so:

-  zemljišča na območju plinovoda (od 0 do 5 m od osi plinovoda obojestransko),

-  zemljišča za ureditev pripadajoče energetske in komunalne infrastrukture,

-  zemljišča za prestavitev obstoječe energetske infrastrukture,

-  zemljišča za ureditev priključkov naprav katodne zaščite in anodnih ležišč s kabelskimi trasami;

3.zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč, začasnih dostopnih poti in začasnih odlagališč materiala zunaj območij omejene rabe.

(2)Namenska raba zemljišč, razen tistih na območjih izključne rabe, se ne spreminja.

(3)Pogoji za ureditev zemljišč omejene rabe so določeni v 13., 14. in 29. členu te uredbe.

(1)Trasa plinovoda v dolžini približno 9,5 km poteka od MMRP Pince do MRP Lendava. Poteka vzporedno z načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, razen na krajših odsekih pri MMRP Pince in MRP Lendava, kjer poteka kot nov koridor v prostoru.

(2)Trasa priključnega plinovoda poteka od stične točke na državni meji (D96Y = 617088.89, D96X = 154653.05 (D96/TM), GKY = 617457.80, GKX = 154170.81 (D48/GK)) severno od avtoceste A5 do MMRP Pince, ki je umeščena približno 200 m od državne meje pri avtocestnem priključku Pince. Pri tem prečka avtocesto A5. Od MMRP Pince trasa poteka južno od avtoceste A5 vse do Lendave, kjer avtocesto znova prečka in se naveže na MRP Lendava.

(3)Plinovod se na delu trase, ki poteka vzporedno z načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, položi v oddaljenosti 11,0 m od načrtovanega plinovoda. Ob upoštevanju prostorskih možnosti, konfiguracije terena, geoloških razmer, tehnične zahtevnosti, poselitve, varstvenih območij ter infrastrukturnih objektov in naprav je odmik izjemoma lahko večji, izjemoma pa tudi manjši, vendar ne manjši od 3,5 m medsebojnega svetlega odmika.

(1)Plinovod ima premer cevi do vključno 500 mm in tlačno stopnjo do vključno 100 barov. Zgradi se iz jeklenih cevi, izdelanih v skladu s standardom SIST EN 10208–2 in z ustrezno debelino sten, izračunano z upoštevanjem različnih načrtovanih faktorjev glede na varnostni razred plinovoda.

(2)Višina nadkritja plinovoda med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,0 m, praviloma pa 1,2 m. Na območju pozidav, pri prečkanju gospodarske javne infrastrukture, hidromelioracijskih območij in pri obdelovalnih površinah v odvisnosti od vrste kultur se globina nadkritja ustrezno poveča.

(3)Za objekte in naprave na trasi plinovoda se izvede sistem zaščite pred delovanjem strele v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaščite stavb pred delovanjem strele.

(1)Za zaščito pred korozijo se s katodno zaščito ščitijo plinovodna cev in vse instalacije, ki so vkopane v zemljo na območju MMRP Pince in MRP Lendava. S katodno zaščito se plinovod ščiti tudi pred vplivi visokonapetostnih elektroenergetskih vodov in vplivi blodečih tokov zaradi enosmerne električne vleke ob železniških progah. Naprave za katodno zaščito se priključijo na elektroenergetsko omrežje. Lokacije anodnih ležišč s kabelskimi trasami do naprave katodne zaščite ter poteki tras napajalnih kablov za izvedbo priključka naprav katodne zaščite na elektroenergetsko omrežje so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.4). Za nadziranje in vzdrževanje sistema katodne zaščite se na cevovodu vgradijo stalna merilna mesta vzdolž celotne trase plinovoda.

(2)Lega cevovodov in vseh drugih elementov v zemlji mora biti posebej označena, da je nad plinovodom mogoč nadzor. Zračne oznake se postavijo vzdolž celotne trase na razdalji približno 0,5 km in na lomnih točkah plinovoda. Oznake se postavijo tudi na vseh prehodih cest, vodotokov, jarkov in železnic. Pri prehodih plinovoda v zaščitnih ceveh se oznake postavijo na oddušne cevi.

(3)Ob plinovodu se, za potrebe izvajanja nadzora in upravljanja plinovodnega sistema ter podatkovnega povezovanja plinovodnih objektov (MMRP Pince, MRP Lendava), po celotni dolžini položi optični kabel za prenos podatkov. Na mestih odcepov kabla in kabelskih spojk se vgradijo kabelski jaški.

Za dostop do trase plinovoda se uporabijo obstoječe javne in gozdne ceste.

(1)MMRP Pince se zgradi na jugovzhodni strani avtocestnega priključka Pince ob javni poti JP706161 (Pince Marof–pašnik) v začetni stacionaži plinovoda.

(2)Plato MMRP Pince je velikosti približno 85 m × 75 m na nazivni koti 156,50 m n. m. Ogradi se z mrežno ograjo višine do 2,50 m. Pohodne površine na platoju se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali pranimi betonskimi ploščami, dovoz, parkirišče, notranja cesta in delovne površine pred objekti se asfaltirajo, druge površine se posujejo s prodom ali ozelenijo.

(3)Dostop do platoja se izvede z javne poti JP706161. Javna pot se rekonstruira v dolžini približno 150 m od priključka na plato do priključka na lokalno cesto LC206011 (Pince–Petišovci). Cesta se zgradi z elementi, ki zagotavljajo prevoznost merodajnim vozilom. Parkirna mesta za osebna vozila se uredijo na platoju zunaj ograjenega dela objekta.

(4)Na platoju se zgradijo naslednji objekti:

-        nadzorno-servisni objekt velikosti približno 23 m × 12 m, višine približno 6 m, pokrit s streho enokapnico z naklonom največ 10°, barva fasade povzema barve naravnega okolja, v katero se objekt umešča, objekt se oblikuje v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja (uporaba sodobnega materiala, povzemanje oblikovanja objekta merilno-regulacijske postaje);

-        objekt merilno-regulacijskih linij velikosti približno 30 m × 20 m, višine približno 8 m, zgradi se kot funkcionalno enoten prostor, vzdolžno razdeljen na dva segmenta, vsak od njiju se pokrije s streho enokapnico z naklonom največ 10°, izvede se protihrupna fasada z naravnim prezračevanjem, barva fasade povzema barve naravnega okolja, v katero se objekt umešča, oblikovanje objekta izraža njegovo tehnološko vsebino;

-        zbiralnik kondenzata, pokrit s streho enokapnico velikosti približno 8 m × 4 m in z naklonom največ 10°, zbiralnik se postavi v armiranobetonsko lovilno skledo;

-        jekleni stolp za izpuh zemeljskega plina višine približno 15 m;

-        naslednje plinske naprave: sprejemna čistilna naprava, oddajna čistilna postaja in filter separatorji za čiščenje plina ter

-        drugi pomožni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo načrtovanega objekta.

(5)Na platoju se zgradijo notranja cesta in delovne površine z elementi, ki zagotavljajo prevoznost intervencijskim vozilom. Delovne in parkirne površine se omejijo z dvignjenimi robniki in so nagnjene proti lovilnikom olj. Za elektroenergetsko napajanje se izvede elektroenergetski kablovod iz transformatorske postaje TP Pince meja. Telekomunikacijski priključek se zagotovi po javnem telekomunikacijskem omrežju, ki teče ob trasi avtoceste. Na platoju se izvede razsvetljava s popolnoma zasenčenimi svetili z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom ter čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe, ki imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop. Zgradi se vodovod vključno s hidrantnim omrežjem, ki se priključi naodovod ob trasi lokalne ceste LC206011 (Pince–Petišovci). Padavinska voda s strešin se spelje v okoliške vodne jarke, z delovnih površin pred objekti prek lovilnikov olj. Padavinska voda z notranje ceste se odvaja gravitacijsko na nižje ležeči teren. Odpadna komunalna voda se odvaja po vodotesnem internem kanalizacijskem omrežju in skozi malo čistilno napravo v potok. Tehnološke odpadne vode se zbirajo v zbiralnikih. Prostori nadzorno-servisnega objekta so ogrevani s toplotno črpalko.

(6)MMRP Pince se na slovensko-madžarski meji naveže na prenosni plinovod, ki poteka po ozemlju Republike Madžarske, s prenosnim plinovodom premera cevi do vključno 500 mm, tlačne stopnje do vključno 100 barov in dolžine približno 650 m.

(1)MRP Lendava se zgradi na vzhodni strani platoja obstoječe MRP Lendava ob nekategorizirani cesti v končni stacionaži plinovoda.

(2)Plato MRP Lendava je velikosti približno 50 m × 45 m na nazivni koti 162,00 m n.m. v. Vsi vitalni deli postaje se izvedejo nad koto 162,50 m n.v. Na platoju se zgradi merilno-regulacijska postaja. Plato se ogradi z mrežno ograjo višine do 2,50 m. Pohodne površine na platoju se tlakujejo z betonskimi tlakovci ali pranimi betonskimi ploščami, notranja cesta in delovne površine pred objekti se asfaltirajo, druge površine se posujejo s prodom ali ozelenijo.

(3)Dostop do platoja se izvede prek obstoječega priključka z nekategorizirane ceste.

(4)Na platoju se zgradijo naslednji objekti:

-        objekt merilno-regulacijskih linij velikosti približno 20 m × 10 m, višine približno 8 m, pokrit s streho dvokapnico z naklonom približno 20°, barva fasade povzema barve naravnega okolja, v katero se objekt umešča, oblikovanje objekta izraža njegovo tehnološko vsebino;

-        naslednje plinske naprave: sprejemna in oddajna čistilna postaja na plinovodu ter priključevanje regulacijskih linij na obstoječi plinovod ter

-        drugi pomožni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo načrtovanega objekta.

(5)Na platoju se zgradijo notranja cesta in delovne površine z elementi, ki zagotavljajo prevoznost intervencijskim vozilom. Delovne površine se omejijo z dvignjenimi robniki in so nagnjene proti lovilnikom olj. Za elektroenergetsko napajanje se izvede elektroenergetski kablovod iz transformatorske postaje TP Lendava nafta BS. Na platoju se izvede razsvetljava s popolnoma zasenčenimi svetili z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom ter čim manjšo emisijo ultravijolične svetlobe, ki imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop. Padavinska voda s strešin se spelje v odvodne jarke, z delovnih površin pred objekti prek lovilnikov olj. Padavinska voda z notranje ceste se odvaja gravitacijsko na nižje ležeči teren. Na telekomunikacijsko omrežje se plato priključi prek obstoječega priključka. Po potrebi se zaščitijo ali prestavijo obstoječi infrastrukturni vodi in objekti na MRP Lendava.

(6)MRP Lendava se naveže proti načrtovanemu prenosnemu plinovodu M9 Lendava–Kidričevo s prenosnim plinovodom premera cevi do vključno 500 mm, tlačne stopnje do vključno 100 barov in dolžine približno 640 m.

(1)Delovni pas, potreben za gradnjo plinovoda, sega 7 m na eno stran od osi plinovoda (za odlaganje izkopanega materiala) in 15 m na drugo stran od osi plinovoda (za prehod gradbenih strojev, varjenje in polaganje plinovoda v jarek), razen pri poteku skozi gozd, kjer je delovni pas širok 8 m na eno stran od osi plinovoda in 11 m na drugo stran od osi plinovoda. Ožji del delovnega pasu (za odlaganje izkopanega materiala) je na desni strani osi plinovoda, gledano v smerni stacionaže. Delovni pas se določi tudi za potrebe gradnje drugih prostorskih ureditev (gospodarska javna infrastruktura), ki segajo zunaj območja delovnega pasu plinovoda.

(2)Na območjih, na katerih se plinovod približa objektom, prečka vodotoke in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi, ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej je širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram lahko tudi ožja ali širša, kar je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.4).

(1)Pred gradnjo se rastje odstrani v celotnem delovnem pasu. Obvodno in obrežno rastje, rastje na območjih naravnih vrednot, rastje na kmetijskih zemljiščih in rastje v gozdu se odstrani tam, kjer je to nujno zaradi gradnje in delovanja plinovoda. Sečnja se opravi selektivno tako, da se kar najbolj ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa. Rob preseke je valovit ter višinsko in vodoravno razčlenjen.

(2)Plato MMRP Pince se po obodu linijsko zasadi na zunanjem robu ograje z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Z avtohtonimi grmovnicami se zasadijo tudi strme brežine dostopne ceste ob priključku na lokalno cesto LC206011 (Pince–Petišovci). Če je plato MMRP Pince za načrtovani prenosni plinovod M9 Lendava–Kidričevo že zgrajen, se opusti linijska zasaditev platoja na jugovzhodnem robu, odstrani izvedena zasaditev platoja MMRP Pince za prenosni plinovod M9 Lendava–Kidričevo ter se platoja obeh MMRP Pince povežeta in oblikujeta v enoten plato.

(3)Plato MRP Lendava se ob nekategorizirani dostopni cesti zasadi s skupinami drevorednega drevja. Drevesna in grmovna vegetacija na vzhodni strani platoja se ohrani.

(4)Kovinski deli vseh nadzemnih objektov se pobarvajo v temnejših neizstopajočih barvah brez sijaja.

(5)Varnostni pas na obeh straneh od osi plinovoda v širini 5 m se ne sme zasaditi z visokim drevjem. Zasaditve in zatravitve, s katerimi se utrjujejo tla in varuje gozdni rob, ter rekultivacija njivskih površin se izvedejo takoj po končanih gradbenih delih na posameznih odsekih trase. Zatravi se z avtohtonimi vrstami. Pri poteku trase skozi gozdove se zagotovi obnova gozdnega roba z zasaditvijo avtohtonih grmovnic in drevja.

(6)Za celotno traso in nadzemne objekte plinovoda se kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt krajinske arhitekture, ki vsebuje sanacijo gozdnih robov, obvodne vegetacije na območjih prečkanj s prekopom, obnovo živic v odprti krajini ter zasaditve v in ob območjih nadzemnih objektov.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so pod pogojem, da ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta, dopustni tudi naslednji posegi:

-        rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture,

-        urejanje vodotokov,

-        izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

-        opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na kmetijskih in gozdnih zemljiščih,

-        postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) oddaljeni od osi plinovoda najmanj 5 m.

(2)Za vse posege se pridobi soglasje investitorja, oziroma če je plinovodno omrežje že zgrajeno in predano v uporabo, njegovega upravljavca.

(3)Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na vodnih zemljiščih se pridobi soglasje projektnih soglasodajalcev, v katerih pristojnosti posegajo ti posegi.

(1)Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:

-        projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja,

-        če se med gradnjo plinovoda ugotovi, da je treba posamezni infrastrukturni vod zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi s soglasjem lastnika oziroma upravljavca tega voda,

-        trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur,

-        gospodarska javna infrastruktura se ne prestavlja na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo,

-        odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več,

-        pred začetkom izvajanja strojnih del se vse podzemne komunalne vode ročno odkopljejo v celotni širini jarka.

(2)Vsa križanja in vzporedni poteki plinovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija načrtovane prostorske ureditve s prikazom ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, listi 2.1.1–2.1.4).

Križanje železniških prog se izvede s podvrtavanjem z vgradnjo plinovodne cevi v zaščitni cevi. Višina nadkritja nad temenom cevi do tirov je najmanj 2 m.

(1)Križanje državnih cest se izvede s podvrtavanjem z neposredno vgradnjo ustrezno zaščitene plinovodne cevi. Kadar to ni mogoče, investitor v skladu z zakonom, ki ureja področje javnih cest, za prekop ceste pridobi soglasje lastnika in upravljavca državnih cest.

(2)Križanje občinskih cest in gozdnih cest se izvede s prekopom.

(3)Višina nadkritja nad temenom cevi je pri državnih cestah najmanj 2 m, pri občinskih cestah pa najmanj 1,5 m glede na nivo vozišča.

(4)Pri vzporednem poteku plinovoda z avtocesto A5 med km 3 + 220 in km 3 + 420 stacionaže plinovoda je višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi najmanj 2,5 m. Plinovod se ustrezno dodatno zaščiti proti poškodbam z betonskimi ploščami ali na drug primeren način.

Vodoravna križanja plinovoda in podzemnega omrežja elektronskih komunikacij morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Križanje se izvede tako, da plinovod poteka pod kablom v razdalji najmanj 0,5 m. Na mestu križanja se izvede zaščita voda z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno na plinovodno cev.

Vodoravna križanja plinovoda in kanalizacije morajo biti pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad kanalizacijo. Kadar je kanalizacija nad plinovodom, mora biti za plin neprepustna, bližnji jaški morajo imeti odprtine.

Vodoravna križanja plinovoda in vodovoda morajo biti praviloma pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. V višinskem pogledu poteka križanje izven nivojsko. Plinovod se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, kjer ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvede sondiranje, medsebojna višinska uskladitev pa se izvede med gradnjo.

(1)Pri križanju ali približevanju plinovoda visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:

-        pri križanju plinovoda in nadzemnega visokonapetostnega elektroenergetskega voda znaša razmik med plinovodom in temeljem stebra nadzemnega elektroenergetskega voda najmanj 10 m, med plinovodom in ozemljili stebra pa najmanj 2 m, za križanje se izdelata študija o vplivu in elaborat izvedbe,

-        pri vzporednem poteku plinovoda z visokonapetostnim elektroenergetskim vodom se ugotovita potek in vpliv inducirane napetosti na plinovodu; če je inducirana napetost na plinovodu večja od dovoljene, se na plinovodu vgradi ustrezna zaščita na ogroženih mestih,

-        pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.

(2)Pri križanju ali približevanju plinovoda srednje- in nizkonapetostnim elektroenergetskim vodom se upoštevajo naslednji pogoji:

-        vodoravna križanja plinovoda in kablovoda morajo biti pod pravim kotom. Kadar tega pogoja ni mogoče izpolniti, kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Navpični svetli razmik med plinovodom in kablovodom mora biti najmanj 0,5 m. Na mestih križanja se kablovod zaščiti z zaščitno cevjo, ki sega najmanj 3 m na vsako stran plinovodne cevi, merjeno pravokotno na plinovodno cev,

-        najmanjši odmik med plinovodom in kablovodom ali ozemljilom je 1,5 m. Kadar najmanjših odmikov ni možno doseči, se kablovodi zaščitijo s polaganjem v kabelsko kanalizacijo ali prestavijo na predpisani odmik,

-        pri nasutju materiala pod razpetino nadzemnega voda se predpisana varnostna višina ne sme zmanjšati.

(3)Med gradnjo se omeji doseg gradbenih strojev in njihovih delov ob upoštevanju najmanjše varnostne razdalje približevanja delom pod napetostjo. Omogoči se neoviran dostop do vseh daljnovodov s pripadajočimi stojnimi mesti. Izkop v bližini stojnih mest nadzemnih vodov, s katerim bi bila zmanjšana njihova statična stabilnost, ni dovoljen.

(1)Plinovod na več mestih križa naftovod Virje–Lendava, plinovod Zebanci–Lednava, cevovode naftno-plinske infrastrukture v Petišovcih in distribucijsko plinovodno omrežje. Križanja se izvedejo s prekopom pod obstoječim plinovodom ali naftovodom s svetlim višinskim odmikom najmanj 0,5 m.

(2)Pri križanju ali približevanju plinovoda vrtinam, plinovodom in naftovodom v Petišovcih se upoštevajo naslednji pogoji:

-        plinovod od vrtine Pg-3 do centralne plinske postaje se prestavi v dolžini približno 270 m,

-        plinovod od vrtine Pg-6 do centralne plinske postaje se prestavi v dolžini približno 270 m,

-        plinovod od centralne plinske postaje do kotlovnice za delavnico Nafta-Geoterm se prestavi v dolžini približno 370 m,

-        sanirane vrtine se pred gradnjo znova preverijo s sondažnim odkopom in geodetsko posnamejo, med plinovodom in sanirano vrtino je najmanjša osna razdalja 3,0 m,

-        v km 5 + 000 in km 5 + 650 se plinovodna cev vkoplje z nadkritjem najmanj 2,5 m za zagotavljanje naknadnih križanj povezovalnih cevovodov s plinovodom R15/1.

(1)Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcelacije, listi 3.1–3.4), v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.

(2)Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav za vrednotenje arheološkega potenciala.

(3)Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene s predhodnimi arheološkimi raziskavami, med gradnjo pa stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. Po potrebi se določita obseg in globina podvrtavanja. Deli arheološke dediščine, najdeni med posegom v prostor, naj ostanejo, če je le mogoče, na kraju samem.

(4)Pri gradnji na območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.

(5)Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.

(6)Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine mora biti delovni pas čim ožji.

(7)Nadzemne oznake plinovoda se ne postavljajo na območjih in objektih kulturne dediščine oziroma v njihovi neposredni bližini.

(8)Po zaključku del se teren ob neposredni bližini objektov in območij kulturne dediščine vzpostavi v prvotno stanje in obnovijo se vsi uničeni elementi kulturne krajine.

(9)Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(1)Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Ohranjajo se naravni elementi in danosti v krajini, predvsem na kmetijskih zemljiščih. Živice, posamezna drevesa in grmi, ostanki nekdanjih mrtvic in starih strug s pripadajočo lesno vegetacijo, ki so z gradnjo prizadeti, se po izgradnji znova vzpostavijo, odstranjene mejice in posamezna drevesa oziroma grmovnice v odprti krajini pa ustrezno nadomestijo. Če v bližini dreves in grmovnic potekajo gradbena dela, se drevesa in grmovnice ustrezno zaščitijo.

(3)Prečkanje obvodnega jelševja ob vodotoku Kopica v km 6 + 050 in ob železnici v km 6 + 300 se izvede s podvrtavanjem tako, da se vegetacijski pas ohrani.

(4)Pri prečkanju vodotokov se izvedejo naslednji ukrepi:

-        regulacije vodotokov ter druge spremembe vodnega toka in režima niso dovoljene,

-        pri poseganju v vodotoke in njihovo neposredno bližino se v čim večji meri ohranja lesnata obrežna vegetacija,

-        vsi ostanki gradbenega materiala in drugi odpadki se odstranijo,

-        vsa dela na Ledavi se opravijo od začetka septembra do konca februarja. Pred samim začetkom del se izvede standardni elektroizlov rib, za kar poskrbi pristojna ribiška organizacija. Investitor o začetku del najmanj sedem dni prej obvesti pristojnega upravljavca ribiškega okoliša (ribiška družina Lendava).

(5)Na območju med km 3 + 500 in km 7 + 500 se delovni pas v celoti ogradi s tako ograjo, ki prepreči dvoživkam in želvi sklednici dostop na gradbišče. Na območju želve sklednice med km 3 + 500 in km 4 + 050 se gradnja opravi od začetka novembra do konca februarja, na območju potoka Kopica med km 5 + 250 in km 7 + 500 pa od začetka novembra do konca januarja. Izvajanje del poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za dvoživke in želve).

(6)Med gradnjo in po posegu se upoštevajo naslednji pogoji:

-        na površine z zavarovanimi habitatnimi tipi in v habitate zavarovanih vrst se posega v najmanjši možni meri,

-        košnja za preprečevanje naselitve in razvoja invazivnih rastlin se izvaja 2-krat letno v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta, predvsem na območjih gozdnih posek in ob vodotokih,

-        sečnja drevja in grmovnic se izvaja od začetka septembra do konca februarja. Posekani les se takoj po poseku odstrani ali trajno pusti na kraju poseke. Sečnja dreves, debelejših od 0,5 m, poteka pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak za hrošče),

-        na območju delovnega pasu se v gozdu in ob vodotokih zunaj pasu 5 m od osi plinovoda levo in desno do roba delovnega pasu predvidi pogozditev vseh poškodovanih površin z avtohtono drevesno vegetacijo. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se zasadi z avtohtonimi grmovnimi vrstami,

-        pri vzdrževalnih delih širina preseke, ki se skozi višjo vegetacijo in gozd vzdržuje v zatravljeni obliki s košnjo, ne sme presegati 2,5 m levo in desno od osi plinovoda. V pasu od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se vzdržuje grmovni pas. Od 5 m do osi plinovoda levo in desno se omogoča nemotena rast drevja,

-        pri vzdrževalnih delih se širina preseke, ki se vzdržuje ob vodotoku, ohranja v minimalni še dopustni širini, kot to zahteva varnost plinovoda. Na poseki se omogoči razrast vegetacije avtohtonih ob/vodnih makrofitov in visokih steblik,

-        pri vzdrževalnih delih se obrežno rastje seka, ne ruva.

(7)Investitor o začetku del najmanj štirinajst dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo narave.

(1)S podvrtavanjem se izvede prečkanje Kopice. Druga prečkanja vodotokov in jarkov se izvedejo s prekopom.

(2)Plinovod na priobalnem zemljišču mora prenesti obremenitve gradbene mehanizacije med rednimi vzdrževalnimi deli na vodotoku.

(3)Pri posegih v vodotoke in njihovo bližino se upoštevajo naslednji pogoji:

-        prečkanja vodotokov se izvedejo s prekopom z dodatno obbetoniranimi cevmi,

-        prečkanja in posegi v struge vodotokov se izvedejo tako, da ne spremenijo pretoka vode, njene kakovosti in biološke raznovrstnosti, med deli se zagotovi, da v vodotoku ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti ter da se ne ustvarjajo začasne ali trajne mrtvice,

-        teme cevi plinovoda je najmanj 1 m pod najnižjo točko dna urejenih vodotokov in najmanj 1,5 m pod najnižjo točko dna neurejenih vodotokov in hudourniških strug,

-        območje poglobljenega dela cevovoda je na razdalji od 3,0 do 5,0 m od zgornjega roba brežine na obeh bregovih vodotoka,

-        struga vodotoka se na območju prečkanja zaščiti proti vodni eroziji s kamnito oblogo (zaklinjen lomljenec) najmanj 5,0 m vzvodno in nizvodno od plinovodne cevi, kamnita obloga mora biti izvedena tako, da ribam omogoča normalne dnevne in sezonske migracije,

-        zavarovanje dna se na vzvodni in nizvodni strani uredi s stabilizacijskim pragom v niveleti dna struge,

-        zaščita brežin s kamnito oblogo sledi naravni konfiguraciji terena,

-        pri poseganju v vodotoke ne sme nastati novo erozijsko žarišče, ne sme biti ogrožena stabilnost terena in obstoječih objektov ali preprečen odtok visokih voda in hudournikov, če pride do porušitve brežin, se vzpostavi prvotno stanje, brežine se zavarujejo s kamnito oblogo,

-        med gradbenima jamama na obeh straneh vodotoka za postavitev mehanizacije za podvrtavanje se obrežno rastje v opredeljenem delovnem pasu ne poseka,

-        ob prečkanjih vodotokov in jarkov je delovni pas čim ožji,

-        postavljanje ovir in odlaganje izkopanega materiala na brežine in v struge vodotokov ni dovoljeno,

-        območje prečkanja vodotokov se uredi tako, da se ohranita dostop do struge in prehodnost ob njej za vzdrževalna dela,

-        prečkanja se izvajajo v prisotnosti rečne nadzorne službe.

(1)Dela se izvajajo tako, da so izkopani odseki čim krajši ob hkratnem sprotnem zasipavanju.

(2)Na platojih MMRP Pince in MRP Lendava se vsak rezervoar goriva za posamezni dizelski agregat vkoplje, zasuje in zatravi. Rezervoarji so v oljetesni dvoplaščni izvedbi.

(1)Na poplavnih območjih se izvedejo naslednji ukrepi:

-        zaščita plinovoda proti vzgonu,

-        nasipi izkopanega materiala na poplavnih območjih se prekinejo na vsakih 25 m s 5 m široko odprtino za odtok vode v primeru nenadnih poplav,

-        dela se ne izvajajo v obdobju obsežnih padavin ali obdobju z večjo verjetnostjo nastopanja poplav,

-        takojšnja ureditev in sanacija površin, ki so bile ob izgradnji plinovoda poškodovane,

-        kjer je možno, se izkopni material iz jarka odlaga na vzvodno stran jarka glede na smer toka poplavne vode.

(2)Izravnava viškov materiala od izkopa na območju odstranjene rodovitne zemlje je dovoljena le do kote obstoječega terena.

(1)Globina in način polaganja plinovoda na območju kmetijskih zemljišč, posebno na območju trajnih nasadov, se prilagodita tako, da je po končani gradnji v najmanjši možni meri omejena kmetijska proizvodnja. Gradbena in strojna dela se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil v suhem vremenu.

(2)Nad plinovodom se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti širine 2,5 m na vsako stran od osi plinovoda. V tem pasu se ne sadijo rastline s koreninami, globljimi od 1 m, ne obdeluje zemljišče, globlje od 0,5 m, in ne postavljajo opore za kmetijstvo in sadjarstvo.

(3)Pri prečkanju hidromelioracijskih območij se plinovod prilagaja sistemu hidromelioracij tako, da je svetla razdalja med drenom in plinovodno cevjo najmanj 0,5 m. Drenažne cevi se prerežejo in po vgradnji plinovoda obnovijo na celotnem delovnem pasu v enaki kakovosti kot pred gradnjo. Med gradnjo se zagotavlja delovanje preostalega osuševalnega sistema.

(4)Z rodovitno zemljo se ravna v skladu z določili 30. člena te uredbe.

(5)Med gradnjo in po njej se omogoči nemoten dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.

(6)Na območju delovnega pasu se zunaj 5-metrskega pasu na obeh straneh plinovoda do roba delovnega pasu pogozdijo vsa med gradnjo poškodovana gozdna zemljišča. Pas od 2,5 do 5 m levo in desno od osi plinovoda se lahko prepusti plodonosnim rastlinskim vrstam. Novi gozdni robovi se zasadijo z avtohtonimi grmovnicami in nižjimi drevesnimi vrstami s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. Izvede se manj gosta zasaditev, ki tvori vegetacijski okvir in določi mejo vzdrževanja med obratovanjem. Vegetacijski okvir se zapolni s spontano zarastjo z nasemenitvijo iz okoliškega gozda (naravna sukcesija).

(7)Po končani gradnji se sanirajo poškodbe na drevju.

(1)Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvedejo tako, da se prizadene čim manjša površina tal ter ohranita rodovitnost in količina prsti. Na območju kmetijskih zemljišč se zemeljska dela izvajajo pod naravovarstvenim nadzorom ustrezno strokovno usposobljene osebe (strokovnjak s področja pedologije), pri delih se uporabljajo gradbeni stroji z manjšim pritiskom na površino (goseničarji) ter izvajajo drugi ukrepi za preprečevanje zbitosti in slabšanja precejne sposobnosti tal. Dela se ne izvajajo na razmočenem terenu. Na območju začasnih skladišč plinovodnih cevi se tla zavarujejo z lesenimi podstavki (tramiči).

(2)Pri izkopu je treba ločiti zgornji rodovitni (humusni) sloj prsti od spodnjih slojev in ob zasutju vračati plasti tal v obratnem vrstnem redu, kot so bila odkopana. Nasipi so lahko visoki do vključno 1,5 m. Odgrnjene zemlje ni dovoljeno stiskati. Na neobdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani ločeno najmanj v širini jarka in še dodatno 0,15 m na vsako stran. Na obdelovalnih površinah se rodovitni sloj prsti odstrani tudi na voznih površinah (transportnih poteh) delovnega pasu in na površinah, na katere se odlaga material od izkopa.

(3)Po končani gradnji se tla na celotnem območju gradbišč sanirajo oziroma vrnejo v prvotno stanje. Zasipni material v jarku se utrdi do naravne zbitosti tako, da ne prihaja do posedanja površine nad jarkom. Pri tem se uporabi izkopana zemljina s posamezne lokacije in po potrebi zemljina z drugih lokacij na trasi, ki je neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju na lokaciji ter lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja.

(4)Po končani gradnji se z gradbišč odstrani ves odvečni material, vse poškodovane travniške površine in opuščene površine se zasejejo z avtohtonimi rastlinami (seneni drobi), obdelovalne kmetijske površine se razrahljajo.

(1)V bližini stanovanjskih stavb se gradnja in transporti opravljajo v dnevnem času, v povprečju 10 ur na dan, ob delovnikih od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure in v soboto od 6. do 16. ure, razen ob praznikih, pri tem se transportne poti v največji možni meri izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.

(2)V primeru uporabe gradbene mehanizacije, ki povzroča močne sunke ali stalne vibracije, se v bližini grajenih objektov njihovo obratovanje prilagodi tako, da se doseže čim manjša izpostavljenost objektov vibracijam in hrupu.

(1)Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se zbirajo ločeno in predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.

(2)Zeleni odrez se ločeno odpelje v center za ravnanje z odpadki, ki sprejema zeleni odrez.

(3)Odpadna embalaža se na gradbišču zbira ločeno po vrstah materiala, zagotovi se njen odvoz na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.

(4)Odpadne vode pri izvajanju tlačnega preizkusa se po opravljenem tlačnem preizkusu filtrirajo in odvajajo v okolico. Odpadna olja in kondenzat filter separatorjev, ki nastajajo med obratovanjem plinovoda, se oddajo pooblaščenemu zbiralcu odpadnih olj.

(5)V primeru, da se pri izkopih naleti na nasutje odpadkov, se ti odstranijo v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago.

Na celotni trasi plinovoda se za potrebe obrambe zagotovi rezervacija dveh optičnih vlaken v kabelski kanalizaciji za optični kabel, s priključki in odcepi, ki se določijo v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(1)Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se lahko izvedejo po naslednjih etapah:

-        posamezni deli trase plinovoda z vsemi pripadajočimi ureditvami ob trasi plinovoda,

-        MMRP Pince,

-        MRP Lendava,

-        prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, odstranitve in začasne prestavitve drugih objektov ter vodne ureditve, ki so potrebne za uresničitev načrtovanih prostorskih ureditev,

-        drugi ukrepi in ureditve, predvideni s to uredbo,

-        dopolnitev ustreznih okoljevarstvenih ukrepov v skladu z rezultati monitoringa.

(2)Ureditve se lahko izvedejo posamezno ali sočasno, biti pa morajo zaključene funkcionalne celote, ki ne povzročajo škodljivega vpliva na vodni režim ali stanje vode ter poplavno varnost.

(1)Med gradnjo se zagotovi monitoring območij ohranjanja narave.

(2)Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:

-        monitoring območij ohranjanja narave,

-        monitoring sanacijskih zasaditev,

-        monitoring hrupa na območju MMRP Pince in MRP Lendava.

(3)Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem plinovoda se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

-        dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve,

-        dodatne krajinskoarhitekturne ureditve,

-        sanacije poškodb,

-        spremembe rabe prostora ali objektov in

-        drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).

(1)Gradbišče in začasna odlagališča viškov materiala se uredijo le v delovnem pasu na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, zunaj površin visoko ovrednotenih habitatnih tipov in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal ter tako, da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.

(2)Za postavitev gradbiščnih zabojnikov za pisarne, garderobe, sanitarije, priročna skladišča in podobno ter začasna skladišča plinovodnih cevi in drugega gradbenega materiala se na območju državnega prostorskega načrta uporabijo površine v okviru delovnega pasu, ki se ogradijo z gradbiščno ograjo. Na poplavnih območjih se gradbiščni zabojniki in začasna skladišča lahko urejajo le na območjih preostale poplavne nevarnosti (zunaj poplavnih območij Q100).

(3)Med gradnjo ni dovoljen transport mehanizacije nad načrtovanim prenosnim plinovodom M9 Lendava–Kidričevo, če bi bil le-ta izveden. Kadar je transport nujno potreben, se plinovodna cev zaščiti pred poškodbami (na primer z jeklenimi ali betonskimi ploščami in dodatnim nasutjem).

(4)Pri gradnji nastali material od izkopa v skupni količini približno 52 470 m 3 se uporabi za zasip jarka, ureditev platojev objektov na plinovodu, del materiala se izravna na lokaciji izkopa v okviru delovnega pasu na območju odstranjene rodovitne zemlje, preostali material v skupni količini približno 1 526 m 3 se odpelje na urejena odlagališča.

(5)Za prevozne poti do gradbišč se uporabljajo državne in občinske ceste ter gozdne prometnice. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da v največji možni meri potekajo zunaj stanovanjskih naselij.

(6)Hitrost vozil na gradbišču ne sme presegati 10 km/h.

(7)Zagotovijo se pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ob morebitnem izlitju onesnaževal (naftnih derivatov, olja) na območju gradnje – takojšnje izčrpavanje onesnaževal z onesnaženega območja, takojšen interventni izkop onesnaženega dela zemljine in odvoz onesnažene zemljine na odlagališče posebnih odpadkov. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke. Skladiščenje goriv na gradbišču plinovoda ni dopustno.

(8)Na gradbišču se brez nadzora ne smejo uporabljati materiali, ki vsebujejo škodljive snovi. V struge vodotokov se ne posega z materialom, ki vsebuje nevarne spojine.

(9)Svetilke se lahko postavijo le tam, kjer je to nujno potrebno. Izberejo se take svetilke, ki svetijo le pod vodoravnico in ne oddajajo svetlobe v ultravijoličnem spektru.

(10)Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kot so bile pred gradbenim posegom.

Poleg vseh obveznosti iz 35. in 36. člena so obveznosti investitorja tudi:

-        pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo,

-        pred začetkom del pregledati, popisati in fotodokumentirati stanje kmetijskih zemljišč in objektov,

-        pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

-        pravočasno obveščati prebivalce o začetku in načinu izvajanja gradbenih del ter morebitnih omejitvah prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo,

-        seznanjati prebivalce ob plinovodu s pravili in postopki, ki se upoštevajo med gradnjo in obratovanjem,

-        ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po zaključku gradnje pa odpraviti morebitne poškodbe na njih,

-        zagotavljati nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov ter delovanje elektronskih komunikacij,

-        zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč,

-        narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje,

-        pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.

(1)Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

(1)Do začetka gradnje prostorske ureditve iz 3. člena te uredbe ali njenih posameznih etap, določenih v 34. členu te uredbe, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja.

(2)Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati upravljavec plinovodnega omrežja.

Z uveljavitvijo te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:

-        Dolgoročni plan občine Lendava (Uradne objave, št. 13/87, 2/89 in Uradni list RS, št. 57/92) in Srednjeročni plan Občine Lendava (Uradne objave, št. 21/87, 2/89, 17/90 in Uradni list RS, št. 57/92) ter že spremenjene prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lendava za območje nove Občine Lendava (Uradni list RS, št. 11/95, 31/97, 23/99, 36/00 in 19/01),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za gričevnat del Občine Lendava (Uradni list RS, št. 45/01, 66/02 in 54/04),

-        Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za nižinski del Občine Lendava (Uradni list RS, št. 45/01, 66/02 in 54/04).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-32/2020 Ljubljana, dne 23. septembra 2020 EVA 2020-2550-0035 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik Priloga: Grafični del državnega prostorskega načrta