Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A)

V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20) se v 20. členu v drugem odstavku besedilo »na 31. maj« nadomesti z besedilom »do 31. maja«.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:

(1)Ukrepi iz 1., 11. in 13. poglavja tega zakona ter iz 63., 72., 73. in 74. člena tega zakona se izvajajo v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), ob upoštevanju naslednjih pogojev: – do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili na dan 31. decembra 2019 že podjetja v težavah, kot so opredeljena v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ( UL L 187, 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014/EU, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 156 z dne 20. 6. 2017, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU); – skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 800.000 eurov na posamezno podjetje, ali 120.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; – javna sredstva, ki so namenjena podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanašajo na nobeno vrsto pomoči točke (a) do (k) prvega odstavka 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45); – ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije; – skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.

(2)Če skupni znesek javnih sredstev, ki ga prejme veliko podjetje, preseže maksimalno vrednost, določeno v drugi alineji prejšnjega odstavka, se dodeljevanje javnih sredstev iz podpoglavja 1.1 (Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov) in podpoglavja 1.2 (Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo) tega zakona, lahko izvaja v skladu s točko a) ali b): a) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko 3.10 Začasnega okvira ob upoštevanju vseh naslednjih pogojev: – skupni znesek javnih sredstev za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov ne presega 80 % mesečne bruto plače posameznega zaposlenega, – pomoč je namenjena le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve ali zmanjšanja poslovanja, ki je posledica izbruha COVID-19, in – delovna razmerja zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, se morajo ohraniti v veljavi v celotnem obdobju prejemanja javnih sredstev. b) Javna sredstva za nadomestilo plače in oprostitev prispevkov se dodelijo v skladu s točko (b) drugega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, po predhodni odobritvi ukrepa s strani Evropske komisije. Do pomoči so upravičena podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov iz podpoglavja 1.1 in podpoglavja 1.2 tega zakona. Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje predpiše metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev.«.

V 22. členu se v prvem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,«, za njo pa se doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Prihodki iz prejšnjega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(4)Do ukrepa iz prejšnjega člena so upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo pogoja iz drugega odstavka tega člena in imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah (Uradni list RS, št. 98/03 in 61/06 – ZDru-1) ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02 in 61/06 – ZDru-1).«.

V 24. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.«.

V 26. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona velja za vse delavce višina nadomestila plače, določena s prvim in drugim odstavkom tega člena, razen če ta zakon določa drugače.«.

V 28. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Delodajalec je za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter je za njih upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače po prvem in drugem odstavku 26. člena tega zakona, oproščen plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republika Slovenija.«.

V 33. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2), razen za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.«. V drugem odstavku se beseda »mesečni« nadomesti z besedilom »ob plači za posamezni mesec«. Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Če delavec ne dela cel mesec ali ukrepi ne trajajo cel mesec, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

(4)Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz drugega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.«. Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter delodajalci, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020, ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.«.

Za 33. členom se dodata nova 33.a in 33.b člen, ki se glasita:

(1)Delodajalci iz 22., 25. in 33. člena tega zakona, ki so zavezanci za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, so za delavce iz drugega odstavka 28. člena in prvega odstavka 33. člena tega zakona, vključene v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plače, prejete za delo, oziroma od nadomestila plače za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona.

(2)Prispevke za poklicno zavarovanje, ki so bili oproščeni po prejšnjem odstavku, za to obdobje v celoti plačuje Republika Slovenija.

(3)Zavezanci za plačilo prispevka za poklicno zavarovanje morajo upravljavcu Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sklada) za obdobje, za katero so upravičeni do oprostitve iz prvega odstavka tega člena, predložiti obračun prispevkov za poklicno zavarovanje v skladu z določbami 200. člena ZPIZ-2 in hkrati z obračunom tudi vlogo za uveljavljanje oprostitve. Ne glede na prejšnji stavek je treba vlogo za obdobje od 13. do 31. marca 2020 predložiti najpozneje z obračunom prispevkov za poklicno zavarovanje za mesec april. V vlogi mora biti naveden znesek oproščenih prispevkov, katerih plačilo zavezanec uveljavlja iz proračuna Republike Slovenije, in navedba, da zavezanec ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ter da ne opravlja finančne ali zavarovalniške dejavnosti, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, oziroma da jo opravlja in je imel deset ali manj zaposlenih na dan 13. marca 2020. Zavezanec iz 22. in 25. člena tega zakona mora vlogi priložiti sklep Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje iz sedmega odstavka 29. člena tega zakona. Upravljavec sklada določi obliko in način oddaje vloge iz tega odstavka.

(4)Upravljavec sklada na podlagi obračunov prispevkov in vlog za oprostitev plačila prispevkov v imenu zavezancev in za račun zavarovancev članov poklicnega zavarovanja uveljavlja plačilo oproščenih prispevkov iz proračuna Republike Slovenije.

(5)Republika Slovenija izvrši plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na račun Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja mesečno, in sicer deseti dan po prejemu zahtevka za plačilo obveznosti.

(1)Invalidska podjetja in zaposlitveni centri (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) pri Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad) uveljavljajo pravico do povračila mesečnega kriznega dodatka iz 33. člena tega zakona za vsakega zaposlenega invalida, ki dela.

(2)Ne glede na četrti odstavek 33. člena tega zakona je zaposleni invalid upravičen do mesečnega kriznega dodatka v nezmanjšani višini.

(3)Vloga se odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi sklad, vloži pa se jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov sklada.

(4)V vlogi se navede poimenski seznam invalidov za posamezni mesec in število dni v mesecu, ko invalid dela, in za katere upravičenec uveljavlja pravico, elektronski naslov, na katerega se opravi vročanje, in številko računa, na katerega se znesek nakaže. Vloga se lahko odda do vključno 20. v mesecu za pretekli mesec.

(5)O priznani pravici sklad izda odločbo, ki se vroči na elektronski naslov upravičenca, ki je naveden na vlogi, in se šteje za vročeno z dnem odpreme. Pritožba ne zadrži izvršitve.

(6)Sklad pri odločanju upošteva skupno število invalidov, navedeno v vlogi, vendar največ do števila invalidov, kot izhaja iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, posredovane skladu, po stanju na zadnji dan v mesecu, za katerega se pravica uveljavlja.

(7)Če se podatki o številu invalidov iz vloge razlikujejo od števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, se lahko pravica prizna največ za število invalidov iz vloge, ki ne presega števila invalidov po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Naknadno usklajevanje podatkov iz uradnih evidenc upravičenca z uradnimi podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne more vplivati na podatke iz že oddane vloge.

(8)Izplačilo se izvede v roku 30 dni od odpreme.

(9)Invalidska podjetja in zaposlitveni centri morajo izplačati krizni dodatek tudi zaposlenim delavcem, ki niso invalidi, za čas, ko delajo. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka zagotovijo iz naslova oprostitev in olajšav, ki jih imajo na podlagi 74. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 96/12 – ZPIZ-2 in 98/14).«.

V 34. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer: – samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2, – verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, in – kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.«. V drugem odstavku se za besedilom »poslovodne osebe« doda vejica in črta besedilo »v gospodarski družbi«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če upravičenec iz prvega in drugega odstavka tega člena v zavarovanje na podlagah 15., 16., 17. člena in petega odstavka 25. člena ter šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka po prejšnjem odstavku glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »na dan uveljavitve tega zakona« nadomesti z besedilom »na dan vložitve vloge«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Mesečni temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.«.

V 35. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na podlagi lastne ocene poslovanja, upoštevaje 37. člen tega zakona.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) V primeru podaljšanja ukrepov v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega zakona se izplača mesečni temeljni dohodek tudi za mesec junij. Za pridobitev pravice do izplačila mesečnega temeljnega dohodka za mesec junij 2020 se smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za mesec junij 2020 upravičenec vloži do 30. junija 2020, Finančna uprava Republike Slovenije pa mesečni temeljni dohodek nakaže do 10. julija 2020.«.

37. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

(2)Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

(3)Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

(4)Do pomoči so upravičeni tisti verski uslužbenci registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere član so.«.

V 38. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Samozaposleni in družbeniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 15. in 16. člena ZPIZ-2, kmetje, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so na dan uveljavitve tega zakona vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu, so oproščeni plačila prispevkov za obdobje veljavnosti ukrepov iz tega zakona za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.«. V drugem odstavku se v prvi alineji besedilo »prvega odstavka« črta. V tretjem odstavku se število »37« nadomesti s številom »35«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Če pogoj iz 37. člena tega zakona ni dosežen, mora upravičenec vrniti oproščene prispevke za socialno varnost po tem členu.«.

V 46. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(praktično usposabljanje z delom, obvezne izbirne vsebine, interesne dejavnosti)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Če zaradi epidemije dijakom in vajencem v zaključnih letnikih ni bilo omogočeno praktično usposabljanje z delom pri delodajalcih, se jim to prizna kot opravljeno, če imajo zaključene pozitivne ocene pri vseh strokovnih modulih v zaključnem letniku.«.

V 57. členu se enajsti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(11) Enkratni solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.«. Za štirinajstim odstavkom se doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) Do enkratnega solidarnostnega dodatka so, ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena, upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Enkratni solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju desetega odstavka tega člena, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d.«.

V 58. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita: »(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tisti, ki so prejemniki denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, za mesec april 2020, in niso sami ali osebe, ki se poleg njih upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu s prejšnjim členom.

(3)Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača prejemniku denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka za mesec april 2020 v višini 150 eurov.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so tudi osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena in katerih lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka po posebnem zakonu, če: – so dopolnile 65 let starosti in – so člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(5)Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka znaša 150 eurov in se izplača na podlagi vloge, ki se do 15. maja 2020 vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.«. Dosedanji četrti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(6) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se do 1. junija 2020 izplača študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2019/2020 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Republiki Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ-2.«. Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek. Dosedanji šesti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.«. Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane deveti odstavek, se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence iz prejšnjega člena so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas in so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile ter imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Nadomestilo iz invalidskega zavarovanja se v teh primerih preračuna na polni delovni čas, enkratni solidarnostni dodatek pa se jim prizna ob upoštevanju preračunanega nadomestila in zneskov iz tretjega odstavka prejšnjega člena v sorazmernem delu, ki je odvisen od obsega krajšega delovnega časa, za katerega prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Pri določitvi višine enkratnega solidarnostnega dodatka se upošteva višina nadomestil, ki ga je uživalec prejel v mesecu aprilu.«.

Za 58. členom se doda nov 58.a člen, ki se glasi:

(1)Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi za druge ranljive skupine oseb po tem členu so: 1. družinski pomočniki po zakonu, ki ureja socialno varstvo; 2. upravičenci do starševskega dodatka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za mesec april; 3. upravičenci do dodatka za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za otroka za mesec april; 4. upravičenci do materinskega oziroma starševskega nadomestila po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, v višini minimalne plače ali v višini pod minimalno plačo za mesec april; 5. upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za mesec april; 6. upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18); 7. upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane, ki prejemajo veteranski dodatek kot edini prejemek; 8. upravičenci po zakonu, ki ureja vojne invalide, ki prejemajo družinski dodatek kot edini prejemek.

(2)Enkratni solidarnostni dodatek iz prejšnjega odstavka se izplača v višini 150 eurov.

(3)Do enkratnega solidarnostnega dodatka po prvem odstavku tega člena so upravičenci upravičeni le, če niso hkrati upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka v skladu s prejšnjim členom. Upravičenec iz prvega odstavka tega člena je upravičen do enkratnega solidarnostnega dodatka samo na eni podlagi.

(4)Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 30 eurov za otroka je tudi eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka, za katerega je upravičen do otroškega dodatka v prvem do šestem dohodkovnem razredu, pri čemer do tega dodatka ni upravičen eden od staršev ali druga oseba, ki je upravičen do povečanega zneska dodatka za veliko družino v skladu s tretjim odstavkom 61. člena tega zakona.

(5)Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 150 eurov je tudi rejnik za otroka do dopolnjenega 18. leta, za katerega ima sklenjeno veljavno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti in za polnoletno osebo za katero ima sklenjeno veljavno rejniško pogodbo, v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti, in ta oseba ni iz naslova študija že upravičena do enkratnega solidarnostnega dodatka v skladu s prejšnjim členom.

(6)Enkratni solidarnostni dodatek za upravičence iz prvega, četrtega in petega odstavka tega člena se izplača do 30. junija 2020.

(7)Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.

(8)Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.

(9)Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.

(10)Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka prejšnjega člena v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke za mesec april 2020, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence po tem zakonu in ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za upokojence po tem zakonu.

(11)Ministrstvo, pristojno za družino, ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prvega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih iz prvega odstavka tega člena, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za študente po tem zakonu in ministrstvu, pristojnemu za družino, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka za študente po tem zakonu.«.

Za 61. členom se doda nov 61.a člen, ki se glasi:

(1)Začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve se prizna od prvega dne nastanka brezposelnosti za čas trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona osebi, ki ji je od 13. marca 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in je bila pred 13. marcem 2020 na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD).

(2)Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje z vlogo, oddano v času trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, ki se ji priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. O nadomestilu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloča z izdajo odločbe.

(3)Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 eura. V času priznanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena je oseba vključena v obvezna socialna zavarovanja kot brezposelna oseba, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

(4)Tujcu z državljanstvom države, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, se nadomestilo iz prvega odstavka tega člena prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

(5)Odločba o nadomestilu iz prvega odstavka tega člena se osebi vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če oseba po odpremi odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v enem mesecu sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.«.

Za 62. členom se dodajo novi 62.a, 62.b in 62.c člen, ki se glasijo:

(1)Zavezanec po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDPO-2) ter zavezanec po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ki dosega dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, lahko poleg zmanjšanja davčne osnove po prvem in drugem odstavku 59. člena ZDDPO-2 oziroma po prvem in drugem odstavku 66. člena ZDoh-2, uveljavlja dodatno zmanjšanje davčne osnove davčnega obdobja za celoten znesek izplačil v denarju za namen odprave posledic epidemije, izplačan na za ta namen posebej oblikovan transakcijski račun Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ki ni Slovenija, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

(2)Za znesek iz prejšnjega odstavka se šteje znesek vseh izplačil od 13. marca 2020 do obvestila o zaprtju posebej oblikovanega transakcijskega računa Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka, ki ga v Uradnem listu Republike Slovenije objavi minister, pristojen za finance.

(3)Za uveljavljanje olajšave po tem členu se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 59. člena ZDDPO-2 oziroma peti in šesti odstavek 66. člena ZDoh-2.

(1)Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 46/13 – ZIPRS1314-A, 101/13 – ZIPRS1415, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so, od 13. marca 2020 do 31. julija 2020, dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi vlada in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) ob uvozu na podlagi Sklepa Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103I z dne 3. 4. 2020, str. 1), oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: a) blago je namenjeno za: – brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz točke b) tega odstavka, ali – brezplačno uporabo subjektom, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka, b) blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.

(2)Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji točke a) prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene opravljanja zdravstvene dejavnosti, preden DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje točke a) prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.

(3)Organi in organizacije iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi točke a) prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.

(4)Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz točke a) prvega odstavka tega člena.

(5)Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz točke a) prvega odstavka tega člena.

(6)Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.

(7)Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najkasneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.

(8)Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije, obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 13. marca 2020 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.

(9)Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.

(10)Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila dohodnine, se smiselno uporabljajo tudi za primerljive dohodke, ki imajo vir izven Republike Slovenije.«.

V 65. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki ali hranilnici (v nadaljnjem besedilu: banka) iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK, ki na dan 31. decembra 2019 niso šteli za podjetja v težavah po pogojih, kot so opredeljeni v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014/EU, v višini: – 25 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog, ali – 50 % zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog v primeru kreditojemalcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je bilo z vladnim ali občinskim odlokom določeno, da se opravljanje storitve oziroma prodaja blaga zaradi epidemije začasno prepove, in v primeru kreditojemalcev, ki so fizične osebe.«. V četrtem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Za poroštvo iz tega člena veljajo omejitve iz točke 3.2 Začasnega okvira, ki se podrobneje določijo z uredbo iz dvanajstega odstavka tega člena.«. V sedmem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Banka SID banki posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najkasneje v dvanajstih mesecih po izteku obdobja odloga plačila obveznosti iz prvega odstavka 2. člena ZIUOPOK, opredeljenega v aneksu ali kreditni pogodbi.«. Na koncu se doda nov stavek, ki se glasi: »Banka mora kreditojemalca obvestiti o vloženi zahtevi za poroštvo v treh dneh po vložitvi.«. V devetem odstavku se besedilo »en mesec po začetku postopka« nadomesti z besedilom »14 dni pred iztekom roka za prijavo terjatev«. Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(10) Za kreditojemalca, ki je gospodarska družba, in mu je banka odobrila odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z ZIUOPOK, velja za čas od vložitve vloge za odlog plačila obveznosti do prenehanja pravice banke do uveljavljanja pravice do poroštva prepoved izplačila dobička, nagrad za poslovno uspešnost članom poslovodstva in zaposlenim ter izplačevanja drugih finančnih obveznosti do nadrejenih oziroma povezanih družb ali lastnikov. Banka opozorilo o prepovedi izplačil v skladu s prejšnjim stavkom vključi v kreditno pogodbo ali v aneks k njej. Kršitev te prepovedi je razlog za prekinitev odloga plačila.«. Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(12) Ukrepi iz tega člena se uporabljajo do prenehanja razmerij, ki nastanejo na njegovi podlagi. Podrobnejša pravila v zvezi z izvrševanjem določb tega člena, zlasti v zvezi z omejitvami poroštva iz četrtega odstavka tega člena, unovčevanjem in izterjavo poroštva, roki, dokumentacijo, poročanjem, obsegom in načinom izvajanja pooblastila SID banki ter nadomestilom za njegovo izvajanje, se določijo z uredbo, ki jo izda vlada.«.

V 67. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Odreditev dela preko polnega delovnega časa iz prejšnjega odstavka je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba javnemu uslužbencu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s predpisi in kolektivnimi pogodbami.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »(5) Skupno število ur dela preko polnega delovnega časa iz tega člena na letni ravni ne sme preseči 480 ur.«.

Za 68. členom se doda nov 68.a člen, ki se glasi: Določbe 66., 67. in 68. člena tega zakona se uporabljajo tudi za zasebne izvajalce, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.«.

V 69. členu se v prvem odstavku za besedo »funkcionarja« doda besedilo »od dneva uveljavitve tega zakona do 31. maja 2020«.

V 70. členu se za tretjim odstavkom dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Če je javnemu uslužbencu odrejena karantena zaradi rizičnega stika v času opravljanja dela in v primeru preventivne izolacije, ki ju pisno odredi delodajalec oziroma predstojnik, pripada javnemu uslužbencu plača, ki bi jo prejel, če bi delal, v primeru začasne zadržanosti od dela zaradi okužbe pri opravljanju dela pa znaša nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela 100 % osnove, ki je določena za obračun nadomestila za čas odsotnosti zaradi bolezni. Preventivna izolacija iz tega odstavka pomeni, da zaradi zagotavljanja nemotenega delovnega procesa delodajalec oziroma predstojnik pisno napoti zdravega javnega uslužbenca v izolacijo.

(5)Nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ne sme biti nižje od minimalne plače.

(6)Glede pravic iz socialnih zavarovanj se za izplačilo nadomestil v skladu s tem členom za javne uslužbence smiselno uporablja 27. člen tega zakona.«.

V 71. členu se v šestem odstavku za prvim stavkom doda besedilo »Na enak način se za financiranje dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.«.

Za 71. členom se doda nov 71.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 lahko delodajalec javnemu uslužbencu zaradi nujnih delovnih potreb pisno prepove izrabo letnega dopusta za leto 2019 do 30. junija 2020. V takšnem primeru delodajalec zagotovi javnemu uslužbencu izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020.

(2)Ne glede na določbo tretjega odstavka 162. člena ZDR-1 delodajalec zagotovi izrabo preostanka letnega dopusta za leto 2019 do 31. decembra 2020 tudi zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu, za katerega v skladu z Odredbo o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev (Uradni list RS, št. 19/20) velja prepoved izrabe letnega dopusta.«.

V 74. členu se tretji odstavek črta. Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

V 76. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(začasno ali občasno delo v kmetijstvu)«. V drugem odstavku se beseda »lahko« črta ter besedilo »napoti k« nadomesti z besedilom »obvesti o«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo zaradi epidemije, mora pred začetkom opravljanja začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu pridobiti pisno soglasje delodajalca za čas opravljanja tega dela.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Ne glede na 12. in 13. člen ZUTD lahko Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva iz ZKme-1, ki izrazi potrebo po začasnem ali občasnem delu v kmetijstvu, napoti tudi osebo, ki je vpisana v evidenco brezposelnih oseb, da sklene pogodbo v skladu z določbami ZKme-1.

(5)Ne glede na prvi odstavek 67. člena ZUTD se denarno nadomestilo za primer brezposelnosti zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila opravi začasno ali občasno delo v kmetijstvu, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 400 eurov.«.

V 77. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »(1) Za dolžnike kreditnih ali drugih obveznosti, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter s tem poveznim odlogom in obročnim plačevanjem, sklenjenim v skladu s 77. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18), se odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe, za katero dolžnik zahteva odlog plačila skladno tretjim, četrtim in petim odstavkom tega člena, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo.

(2)Za dolžnika iz prejšnjega odstavka se šteje gospodarska družba, ustanovljena po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki ima sedež v Republiki Sloveniji ali zadruga, ustanovljena po zakonu o zadrugah, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.«. V četrtem odstavku se za besedo »druge« doda beseda »obvezne« ter za besedo »drugih« doda beseda »obveznih«. Šesti odstavek se črta.

V 79. členu se v drugem odstavku v drugi alineji beseda »osnovni« nadomesti z besedo »poslovni«.

V 80. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(značilnost odloga plačila in insolventnost)«. V prvem odstavku se na koncu drugega stavka pika nadomesti z vejico ter doda besedilo »enako se podaljša zapadlost sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, sklenjenega v notarski obliki, ki služi kot zavarovanje kreditne ali druge pogodbe.«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Po odobritvi odloga plačila iz 77. člena tega zakona pristojno ministrstvo in dolžnik skleneta aneks h kreditni ali drugi pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka.

(3)Če je pri poslovanju dolžnika zaradi posledic epidemije prišlo do težav, ki lahko povzročijo njegovo insolventnost, se lahko pristojno ministrstvo in dolžnik, ne glede na prvi odstavek 77. člena tega zakona, sporazumno dogovorita za odlog in ostale pogoje glede plačila vseh obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe (nezapadlih in zapadlih pred razglasitvijo epidemije), ki so za dolžnika ugodnejši, vendar največ za 24 mesecev.«.

Besedilo 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javni sklad), ki preko javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, lahko odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo.

(2)Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije. V vlogi mora kreditojemalec pojasniti, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi.

(3)Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga.

(4)Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami aneksa h kreditni pogodbi z amortizacijskim načrtom, ki je priloga aneksa h kreditni pogodbi.

(5)Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko javni sklad in kreditojemalec sporazumno dogovorita drugače.

(6)Za veljavnost in učinke odloga plačila po tem členu, se razen sklenitve aneksa iz tretjega odstavka tega člena ne zahteva nobeno dodatno dejanje javnega sklada, ki izvede ukrep po tem zakonu, ali njegovih kreditojemalcev ali njihovih porokov, ne glede na drugačne določbe v kreditni pogodbi ali zakonih, ki se uporabljajo v zvezi s plačilom obveznosti iz kreditne pogodbe.

(7)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni sklad kreditojemalcem, ki so bili v zamudi z izpolnjevanjem svojih obveznosti že pred razglasitvijo epidemije, vendar ne več kot 90 dni, na podlagi vloge za reprogram kreditne pogodbe, zapadle neporavnane obveznosti reprogramira tako, da se poveča višina posameznih obrokov.«.

Besedilo 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12; v nadaljnjem besedilu: ZPreZP-1) je plačilni rok 60 dni v primeru, ko je upnik javni organ iz prve, druge ali tretje alineje drugega odstavka 6. člena ZPreZP-1, dolžnik pa je subjekt zasebnega prava. Ta rok za plačilo velja še eno leto po razglasitvi konca epidemije.«.

V 87. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Zavezanec iz 6., 7. in 11. točke prvega odstavka 4. člena ZPPDFT-1 način pridobivanja podatkov, kot je opredeljen v prvem do tretjem odstavku tega člena, lahko uporabi tudi v primeru pregleda stranke pri izvajanju transakcij iz 20. člena ZPPDFT-1 in v primeru transakcij strank, pri katerih obstaja dvom o verodostojnosti in ustreznosti predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke. Zavezanec podatke obvezno pridobi pred izvršitvijo transakcije in izključno v zvezi s transakcijami, ki se izvajajo na podlagi obstoječega poslovnega razmerja. Za hrambo tako pridobljenih podatkov se smiselno uporabljajo določbe ZPPDFT-1 oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, glede hrambe podatkov pri zavezancu.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V 92. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZdavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ) in iz davčne izvršbe po ZDavP-2.«.

V 93. členu se v prvem odstavku besedilo »izvrševanje sklepov o izvršbi« nadomesti z besedo »izvršba«. V drugem odstavku se besedilo »izvrševanje sklepov o izvršbi« nadomesti z besedama »davčna izvršba«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Izvršba po prvem odstavku tega člena se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.«.

V 94. členu se v prvem odstavku besedilo », nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb« nadomesti z besedilom »in posredni uporabniki proračunov«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Iz proračuna Republike Slovenije se državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in posrednim uporabnikom proračunov, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, krijejo vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v tem zakonu.«.

V 95. členu se v besedilu člena, ki postane prvi odstavek, za besedo »povračila« doda beseda »izplačanih«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga iz prejšnjega odstavka vloži delavec, je oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.«.

V 96. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena ZFPPIPP poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja od razglasitve epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj insolventnosti odpravila.«. V tretjem odstavku se za besedo »omeji« doda besedilo »ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila insolventna«.

V 97. členu se v prvem odstavku v prvem stavku besedilo »družbe nastala kot« nadomesti z besedo »dolžnika«. Drugi stavek se spremeni tako, da se glasi: »Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje v treh mesecih po prenehanju ukrepov v skladu z 20. členom tega zakona.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.«. V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »družbe« nadomesti z besedo »dolžnika«, beseda »družba« z besedo »dolžnik«, za besedo »omeji« pa se doda besedilo »ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil insolventen«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja v skladu s tem členom, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to obdobje.«.

Besedilo 99. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Subjekt, ki je uveljavil: – povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz podpoglavja 1.1 tega zakona, – oprostitev plačila prispevkov na podlagi 28. člena tega zakona v povezavi s povračilom nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in na podlagi 38. člena tega zakona ali – izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz podpoglavja 1.3 tega zakona, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.

(2)Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrniti znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).

(3)Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, drugega odstavka 28. člena, prvega in petega odstavka 33. člena ter 38. člena tega zakona izvaja Finančna uprava Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, razen če ta zakon določa drugače.«.

Za 100. členom se doda nov 100.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na 20. člen ZVO-1 in prvi odstavek 18. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11, 68/11 – popr., 18/14, 57/15, 103/15, 2/16 – popr., 35/17, 60/18, 68/18 in 84/18 – ZIURKOE; v nadaljnjem besedilu: Uredba) izvajalec občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov oziroma izvajalec občinske gospodarske javne službe obdelave komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) odda odpadno embalažo, za katero družba za ravnanje z odpadno embalažo, ki ima okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljnjem besedilu: družba za ravnanje z odpadno embalažo), po prejemu obvestila iz tretjega odstavka 18. člena Uredbe zavrne prevzem ali je ne prevzame v roku iz 1. točke drugega odstavka 26. člena Uredbe, izvajalcu obdelave odpadkov iz predpisa, ki ureja odpadke (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obdelave). Izvajalec javne službe izbere izvajalca obdelave v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.

(2)Izvajalec javne službe najpozneje dan pred oddajo odpadne embalaže v skladu s prejšnjim odstavkom obvesti inšpektorja, pristojnega za okolje, o tem, da bo izvajalec obdelave začel pri njem prevzemati odpadno embalažo.

(3)Izvajalec obdelave, ki izvaja postopke priprave odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje), mora prevzeto odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka obdelati tako, da jo lahko v čim večjem deležu usmeri v recikliranje, in oddati v nadaljnjo obdelavo najpozneje v treh mesecih od prevzema pošiljke odpadne embalaže tako, da so v čim večji meri doseženi okoljski cilji iz predpisa, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo.

(4)Družba za ravnanje z odpadno embalažo ne sme od izvajalca javne službe ali izvajalca obdelave zahtevati odpadne embalaže, ki jo izvajalec javne službe odda izvajalcu obdelave v skladu s prvim odstavkom tega člena in za to odpadno embalažo ne sme zahtevati plačila vrednosti odpadne embalaže ali vrednosti posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni obdelavi.

(5)Stroške ravnanja z odpadno embalažo, ki jo izvajalec javne službe odda izvajalcu obdelave v skladu s prvim odstavkom tega člena, vključno z davkom na dodano vrednost, plača Republika Slovenija po predloženem računu tega izvajalca obdelave.

(6)Stroški ravnanja z odpadno embalažo iz prejšnjega odstavka obsegajo: 1. stroške prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcu javne službe (npr. nakladanje in tehtanje prevzete odpadne embalaže), 2. stroške prevoza odpadne embalaže od kraja predhodnega skladiščenja ali skladiščenja pri izvajalcu javne službe do kraja naprave za obdelavo izbranega izvajalca obdelave in 3. stroške obdelave prevzete odpadne embalaže, vključno s stroški priprave te odpadne embalaže za nadaljnjo obdelavo (npr. sortiranje).

(7)Pri določanju višine stroškov obdelave iz 3. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec obdelave upoštevati morebitno vrednost odpadne embalaže ali vrednost posameznih vrst embalažnega materiala v odpadni embalaži, ki nastanejo pri njeni obdelavi.

(8)Izvajalec obdelave ministrstvu, pristojnemu za okolje, pošlje račun za plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, ki mu priloži: 1. dokumentacijo o tehtanju prevzete odpadne embalaže, iz katere mora biti razvidna masa odpadne embalaže, prevzete od posameznega izvajalca javne službe, 2. podatke o oddaljenosti naprave za obdelavo odpadne embalaže od zbirnega centra ali centra za obdelavo komunalnih odpadkov izvajalca javne službe, od katerega je prevzel odpadno embalažo, 3. dokumentacijo o tehtanju oddanih obdelanih odpadkov, iz katere je razvidna masa oddanih obdelanih odpadkov, 4. podatke, ki omogočajo identifikacijo evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je naveden kot prevzemnik odpadkov in se nanašajo na poslan račun, 5. podatke, ki omogočajo identifikacijo evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke, na katerih je naveden kot pošiljatelj odpadkov, in se nanašajo na poslan račun.

(9)Ministrstvo, pristojno za okolje, na podlagi ustrezne in popolne dokumentacije iz prejšnjega odstavka izvajalcu obdelave plača račun iz prejšnjega odstavka in obvesti izvajalca javne službe o plačilu.

(10)Ministrstvo, pristojno za okolje, delno ali v celoti zavrne račun iz osmega odstavka tega člena, če iz dokumentacije, priložene računu, izhaja, da obdelava ni bila izvedena v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo odpadke. V tem primeru izvajalec obdelave krije stroške ravnanja z odpadno embalažo, na katero se nanaša zavrnjen račun.«.

Za novim 100.a členom se doda naslov novega 23.A poglavja in novi 100.b do 100.h člen, ki se glasijo:

(1)Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z vplivi na okolje na podlagi 51. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr.; v nadaljnjem besedilu: GZ) se ne glede na določbo petega odstavka 35. člena GZ, šteje za popolno, če so priloženi dokumenti iz 1. točke drugega odstavka 35. člena in drugega odstavka 51. člena GZ.

(2)Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja organu, pristojnemu za gradbene zadeve, predložiti dokumentacijo iz 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ.

(3)Če po izvedbi postopka organ ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ni pa izkazan pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ, investitorja pisno pozove, da v 15 dneh dopolni zahtevo z ustrezno dokumentacijo, ki bo izkazovala pogoj iz 6. točke prvega odstavka 43. člena GZ.

(4)Če investitor zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja na podlagi poziva iz prejšnjega odstavka v roku ne dopolni, se zahteva zavrne.

Mnenja mnenjedajalcev v postopkih umeščanja v prostor ali pridobivanja dovoljenj za gradnjo morajo jasno izražati stališča mnenjedajalca, ki morajo biti strokovno in pravno utemeljena, obrazložena in morajo vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.

(1)Če je bil poseg v poročilu o vplivih na okolje oziroma v dodatku za varovana območja neugodno ocenjen, lahko investitor hkrati ob vložitvi zahteve za pridobitev gradbenega dovoljenja v integralnem postopku poda tudi predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave.

(2)V primeru, da je predlog uvedbe postopka prevlade druge javne koristi podan mora vsebovati vsa gradiva in dokaze v skladu s predpisi o ohranjanju narave. Ministrstvo preveri vsebino predloga in najkasneje v 14 dneh ugotovi, da je gradivo popolno, ali zahteva dopolnitve. Ne glede na predpise, ki urejajo varstvo narave, se postopek prevlade nad javno koristjo ohranjanja narave izvede v okviru integralnega postopka gradbenega dovoljenja, tako da ministrstvo pozove za mnenje pristojna ministrstva in organizacije, seznani Evropsko komisijo ali v primeru prednostnih vrst zaprosi Evropsko komisijo za mnenje, ter pripravi odločitev vlade z obrazložitvijo. Po odločitvi vlade o prevladi javne koristi, se izda gradbeno dovoljenje z obrazložitvijo, v kateri je povzeta odločitev vlade.

(3)V primeru, da se v postopku presoje vplivov na okolje izkaže, da gre za odstopanje od ciljev varstva voda po predpisih o vodah in v sprejetem državnem prostorskem načrtu ter po zaključeni celoviti presoji vplivov na okolje še ni bila določena izjema po 56. členu ZV-1, ali pa se je vodno telo spremenilo, se izjema lahko določi tudi v postopku integralnega gradbenega dovoljenja. Izjema se določi s posebnim izrekom odločbe o gradbenem dovoljenju, obrazložitev pa mora vsebovati vse elemente in dokaze, ter navedbo sorazmernih ukrepov za zmanjšanje vplivov po predpisih o vodah.

(1)Če nosilec nameravanega posega v okolje, ki ga predstavlja objekt z vplivi na okolje, na katerega zahtevo na Agenciji Republike Slovenije za okolje že teče postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja za nameravani poseg, začet pred začetkom veljavnosti GZ, kot investitor vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki se vodi po pravilih IV. poglavja četrtega dela GZ, se postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja po uradni dolžnosti nadaljuje kot postopek za izdajo pisnega mnenja o sprejemljivosti nameravane gradnje z vidika njene pristojnosti, ko organ za gradbene zadeve v skladu z 52. in 107. členom GZ tako zaprosilo posreduje Agenciji Republike Slovenije za okolje.

(2)Agencija Republike Slovenije za okolje pri izdaji mnenja iz 52. in 107. člena GZ upošteva stanje postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja, kakršno je do trenutka prejema zaprosila pristojnega organa iz prejšnjega odstavka, vključno z vsemi mnenji pristojnih mnenjedajalcev in drugimi izvedenimi postopki (npr. čezmejni vplivi), ki so že bili izvedeni v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja pred prejemom zaprosila pristojnega organa za gradbene zadeve za izdajo navedenega pisnega mnenja.

(3)Če se poročilo o vplivih na okolje predloženo v zahtevi za izdajo okoljevarstvenega soglasja razlikuje od poročila o vplivih na okolje predloženo v integralnem postopku morajo biti vse spremembe jasno navedene v posebnem poglavju tega poročila.

(4)Stranski udeleženci v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja izgubijo status stranskega udeleženca, imajo pa pravice v skladu s pravili kot jih ureja GZ, če ta zakon ne določa drugače.

Ne glede na 4. člen GZ lahko investitor na lastno odgovornost začne z gradnjo, rekonstrukcijo ali spremembo namembnosti objekta tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja in prijavi začetka gradnje, kadar je ta predpisana.

(1)Oseba, ki je pridobila status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na podlagi zakonov, ki urejajo varstvo okolja ali ohranjanje narave ali varstvo ali rabo naravnih dobrin ali varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: nevladna organizacija), ima pravico udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja po tem zakonu, če izpolnjuje še naslednje pogoje: a) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva mora imeti najmanj 50 aktivnih članov, pri čemer se šteje, da je član aktiven, če je tekoče in za zadnji dve pretekli koledarski leti bil udeležen na zboru članov in plačal članarino; b) če je nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih ves čas zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in s strokovno izobrazbo 7 ravni Slovenskega ogrodja kvalifikacij s področja delovanja nevladne organizacije; c) če je nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove mora imeti v tekočem in v zadnjih dveh preteklih koledarskih letih najmanj 10.000 eurov premoženja v vsakem letu.

(2)Pogoji iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni v trenutku priglasitve udeležbe v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.

(3)Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki društva pogoje izkaže s predložitvijo verodostojne dokumentacije, iz katere izhaja udeležba na zboru članov posameznega člana, plačilo članarine posameznega člana na bančni račun nevladne organizacije.

(4)Nevladna organizacija organizirana v statusni obliki zavoda pogoje izkaže s predložitvijo potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi posameznika v obvezno zavarovanje in s predložitvijo overjene kopije potrdila o izobrazbi za posamezno zaposleno osebo.

(5)Nevladna organizacija organizirana v obliki ustanove pogoje izkaže s predložitvijo letnih poročil oziroma vseh računovodskih izkazov s pojasnili.

(6)Stranski udeleženci in nevladne organizacije morajo, ne glede na določbe GZ, udeležbo v postopku priglasiti z zahtevo v 15 dneh od javne objave zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacije na spletnih straneh e-uprave. Če je zahteva za udeležbo v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja vložena zunaj roka iz prejšnjega stavka, se s sklepom zavrže. Pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve ne zadrži njegove izvršitve.

(1)Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo upravni spor in graditev objektov, se lahko tožba zoper gradbeno dovoljenje, izdano z upoštevanjem določb tega zakona, vloži v 15 dneh od objave odločbe na spletnih straneh e-uprave.

(2)Nevladna organizacija, ki zoper gradbeno dovoljenje, izdano z upoštevanjem določb tega zakona, uresničuje pravno varstvo na podlagi 58. člena GZ ali tretjega odstavka 137. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18), mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 100.f člena tega zakona.

Za vse sodne postopke, ki bi tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se šteje, da gre za nujne in prednostne zadeve.«.

Za 101. členom se dodata nova 101.a in 101.b člen, ki se glasita:

(1)Če pogodba o paketnem potovanju zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin, ki jih povzroča epidemija, ni izpolnjena, se šteje, da organizator potovanja izpolni svojo obveznost glede vračila vseh plačil iz šestega in osmega odstavka 57.f člena ter 1. točke 57.g člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15, 55/17 – ZKolT in 31/18), če potrošniku izda vrednotnico v višini vseh plačil potrošnika.

(2)Vrednotnica se glasi na prinosnika in omogoča unovčljivost v 24 mesecih od izdaje. Če potrošnik izdane vrednotnice ne unovči v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteva, da mu v 14 dneh od prejema zahtevka vrne znesek, na katerega se glasi vrednotnica.

(3)Izdana vrednotnica je predmet jamstva za povračilo vseh plačil, ki so bila izvedena s strani potrošnika ali v njegovem imenu, če posamezne potovalne storitve niso izvedene zaradi likvidnostnih težav organizatorja potovanja.

(4)Za izdano vrednotnico jamči organizator potovanja z vsem svojim premoženjem.

(5)Ta določba ne posega v pravico potrošnika, da navkljub ponudbi vrednotnice od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil, če se potrošnik s ponujeno vrednotnico ne strinja. Organizator potovanja potrošniku vrne vsa plačila v 12 mesecih po razglasitvi prenehanja epidemije.

(6)Ukrep iz tega člena se uporablja tudi za vračilo plačil potrošnika, ki so bila izvedena pred uveljavitvijo tega zakona, če pogodba o paketnem potovanju ni bila izpolnjena zaradi neizogibnih in izrednih okoliščin iz prvega odstavka tega člena.

(1)Ne glede na določbe 12., 13. in 14. člena Zakona o konzularni zaščiti (Uradni list RS, št. 30/18; v nadaljnjem besedilu: ZKZaš), od 12. marca 2020 državljanu Republike Slovenije ali njegovemu družinskemu članu ali drugemu državljanu kot jih opredeljuje 2. člen ZKZaš, ni treba vrniti finančnih sredstev za kritje najnujnejših stroškov, ki so upravičeno potrebni za njegovo vrnitev ali potovanje preko Republike Slovenije, če Republika Slovenija zaradi posledic epidemije neposredno naroči storitev prevoza ali prevoz zagotovi druga država ali mednarodna organizacija, ter se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

(2)V primerih iz prejšnjega odstavka ni treba vložiti vloge za založitev sredstev, uporabiti standardnih obrazcev iz Prilog I in II Direktive Sveta (EU) 2015/637 z dne 20. aprila 2015 o ukrepih za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje konzularne zaščite državljanov Unije brez predstavništva v tretjih državah, in o razveljavitvi Sklepa 95/553/ES (UL L št. 106 z dne 24. 4. 2015, str. 1), predstavništvo v tujini ali ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, pa ne izdata upravne odločbe.«.

V 102. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(oprostitev plačila storitev RTV signala in prispevka za programe RTV Slovenija)«. Za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na 32. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIRS0809-B in 9/14; v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1) so poslovni subjekti iz 2. točke prvega odstavka 32. člena ZRTVS-1 oproščeni plačila prispevka za programe RTV Slovenija za čas od razglasitve epidemije do 31. maja 2020.«.

Za 102. členom se dodata nova 102.a in 102.b člen, ki se glasita: Ne glede na 140. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19), se tretji in sedmi odstavek 40.a člena ZPIZ-2 začneta uporabljati 1. oktobra 2020.

Agencija za energijo spremeni splošni akt, s katerim določa metodologijo za določitev upravičenih stroškov elektrooperaterjev iz Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo) tako, da za leto 2020 priznana stopnja donosnosti znaša največ 4,13 %. To uporabi Agencija za energijo v postopku odstopanj od tekočega regulativnega obdobja.«.

V 104. členu se v prvem odstavku za tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi: »– ne izplača kriznega dodatka (drugi, tretji in četrti odstavek 33. člena),«. Dosedanja četrta alineja postane peta alineja.

V 108. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(prehodna določba na področju uskladitve plač in nadomestil plač funkcionarjev)«. V prvem odstavku se besedi »Nadomestila plač« nadomestita z besedilom »Plače in nadomestila plač«, besedi »z drugim« pa se nadomestita z besedilom »s prvim in drugim«. V drugem odstavku se za besedilom »ki je odločil o pravici do« dodata besedi »plače oziroma«.

V Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP) se v 12.a členu v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti 28. februarja 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020.«.

V Zakonu o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) se v 35. členu doda novi četrti odstavek, ki se glasi: »V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Seja poteka v skladu z določbami tega zakona in poslovnika občinskega sveta, razen določb, ki se nanašajo na način glasovanja, na zagotavljanje javnosti seje, na seje delovnih teles občinskega sveta in na sodelovanje javnosti. Člani občinskega sveta so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani občinskega sveta glasujejo z osebnim izrekanjem. Določba prejšnjega odstavka, ki ureja sklic seje na pobudo najmanj četrtine članov občinskega sveta, se pri seji na daljavo ne uporablja.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

Ne glede na Zakon o nalezljivih boleznih lahko v času trajanja epidemije Nacionalni inštitut za javno zdravje za izvajanje epidemioloških preiskav in izdajanje odločb o odreditvi karantene uporablja in obdeluje osebne podatke iz centralnega registra prebivalstva, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in sicer: priimek in ime, EMŠO, spol, datum in kraj rojstva, datum smrti, stalno in začasno prebivališče, naslov za vročanje, stalni in začasni naslov v tujini, državljanstvo posameznika, za katerega se izvaja epidemiološka preiskava ali izdaja odločba o odreditvi karantene, ter podatke o priimku in imenu, EMŠO ter prebivališču njegovega očeta in matere oziroma zakonitega zastopnika ali skrbnika, zakonca oziroma partnerja v partnerski zvezi ter otrok.

Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi 29. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP), se dokončajo po 29. členu ZIUZEOP, razen če bi bilo dokončanje postopka po določbah tega zakona za vlagatelja ugodneje. Pri tem se za ugodnejšo rešitev šteje zlasti tista, katere uresničitev ne bi imela za posledico postopka vračila državne pomoči.

Oseba, ki vloge oziroma izjave ni predložila na podlagi šestega odstavka 29. člena in tretjega odstavka 38. člena ZIUZEOP pravočasno, lahko vlogo oziroma izjavo predloži v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

Če je bil prejemek, ki je po 92. členu zakona izvzet iz izvršbe in iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja, zarubljen, izplačan upniku ali prenesen v stečajno maso v postopku osebnega stečaja pred uveljavitvijo tega zakona in ta prejemek pred uveljavitvijo tega zakona ni bil izvzet iz izvršbe ali stečajne mase v postopku osebnega stečaja, se tak prejemek dolžniku ne vrača.

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se 22., 26., 28., 33., 33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102. člen uporabljajo od 13. marca 2020, 69. in 108. člen pa od 11. aprila 2020. Št. 411-01/20-12/76 Ljubljana, dne 28. aprila 2020 EPA 1122-VIII Državni zbor