Zakon o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika (SPZ-B)

V Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) se za 15. členom doda nov 15.a člen, ki se glasi:

(1)Živali niso stvari, ampak čuteča živa bitja. Njihovo zaščito urejajo posebni zakoni.

(2)Zanje se uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine, če zakon ne določa drugače.«.

V 38. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ob delitvi stvari z omejitvijo iz tega člena je vsak od delov stvari omejen s takšno omejitvijo v celoti.«.

V 67. členu se v drugem odstavku besedilo »katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti« nadomesti z besedilom »ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev, lahko sodišču predlagajo, da v nepravdnem postopku odloči o poslu, ki presega okvire rednega upravljanja. Pri odločanju sodišče upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen, koristi in drugih posledic za solastnike, ki s poslom niso soglašali, v primeru razpolaganja s celotno stvarjo pa tudi primernost višine odmene, ki jo prejmejo solastniki.«. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

V 70. členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda besedilo, ki se glasi: »Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, lahko ta ob delitvi preide samo na nekatere nove stvari, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi stavek drugega odstavka tega člena.«. V drugem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je kateri od solastniških deležev na stvari obremenjen s stvarno pravico, sodišče odloči, na katero novo stvar preide obremenitev, tako da se z delitvijo ne poslabša položaj njenega imetnika.«.

V 105. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Če je posamezni del zgradbe ali nepremičnina namenjena skupni rabi etažnih lastnikov dveh ali več zgradb v etažni lastnini ali skupni rabi etažnih lastnikov ene ali več zgradb in lastnikov ene ali več nepremičnin, se obravnava kot njihov skupen del, ki je v solastnini etažnih lastnikov teh zgradb oziroma v solastnini etažnih lastnikov in lastnikov nepremičnin. Za tak skupen del se glede nastanka, upravljanja in prenehanja uporabljajo določila V.a dela tega zakona, ki veljajo za pomožno nepremičnino.«.

V 108. členu se v prvem odstavku beseda »imena« nadomesti z besedo »označbo«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Če je kateri od solastniških deležev na nepremičnini obremenjen s stvarno pravico, lahko sporazum o delitvi določa, da ta preide samo na nekatere posamezne dele zgradbe, če s tem soglaša imetnik te pravice ali če tako odloči sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje se smiselno uporablja drugi odstavek 110. člena tega zakona.«.

V 110. členu se v drugem odstavku beseda »hipoteko« nadomesti z besedama »stvarno pravico«, beseda »upnika« pa z besedilom »imetnika te pravice«.

Za 127. členom se dodajo nov V.a del z naslovom »Povezane nepremičnine« ter 127.a do 127.č člen, ki se glasijo:

Če je raba nepremičnine (pomožna nepremičnina) trajno potrebna za redno rabo ene ali več nepremičnin ali posameznih delov zgradb (glavna nepremičnina), lahko imetnik svojo lastninsko pravico ali stavbno pravico na pomožni nepremičnini poveže s svojo lastninsko pravico ali stavbno pravico na glavni nepremičnini tako, da so predmet razpolaganja kot celota (povezane nepremičnine).

(1)Glede nastanka povezanih nepremičnin se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo etažno lastnino.

(2)Ob nastanku povezanih nepremičnin preidejo stvarne in druge pravice na pomožni nepremičnini na glavno nepremičnino, razen tistih, katerih izvrševanje je povezano samo z rabo pomožne nepremičnine.

(3)Če je katera od nepremičnin obremenjena s hipoteko ali stvarnim bremenom, je nastanek povezanih nepremičnin dovoljen le s soglasjem imetnika take pravice, katere vrstni red se s tem poslabša.

(4)Če so na pomožni in glavni nepremičnini zakonite predkupne ali odkupne pravice različnih upravičencev ali če je lastniku prepovedana odtujitev ali obremenitev teh nepremičnin, nastanek povezanih nepremičnin ni dovoljen.

(1)Če je pomožna nepremičnina v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin, se za razmerja med solastniki smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino na skupnih delih zgradbe v etažni lastnini.

(2)Če je glavna nepremičnina v solastnini, skupni ali etažni lastnini, lastniki te glavne nepremičnine v razmerju do ostalih solastnikov pomožne nepremičnine nastopajo kot skupnost.

(3)Določila tega člena se uporabljajo tudi, če imata na pomožni ali glavni nepremičnini stavbno pravico dva ali več imetnikov.

(1)Za prenehanje povezanih nepremičnin se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo prenehanje etažne lastnine, in določila drugih zakonov, ki določajo posebna pravila glede prenehanja povezanih nepremičnin.

(2)Na predlog osebe, ki izkaže pravni interes, sodišče v nepravdnem postopku odloči o prenehanju povezanih nepremičnin. Sodišče predlogu ne ugodi, če lastnik izkaže, da je raba pomožne nepremičnine še vedno trajno potrebna za rabo glavne nepremičnine in da povezanost nepremičnin bistveno ne otežuje izvrševanja pravice imetnika, ki jo je pridobil pred nastankom povezanih nepremičnin.

(3)Ob prenehanju povezanih nepremičnin se glede prehoda stvarnih in drugih pravic, vpisanih v zemljiško knjigo, ki obremenjujejo glavno nepremičnino, na pomožno nepremičnino smiselno uporabijo določila tega zakona, ki urejajo delitev nepremičnine.«.

Besedilo 171. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Neposestna zastavna pravica nastane s sporazumom v obliki notarskega zapisa.

(2)Sporazum iz prejšnjega odstavka mora vsebovati označbo zastavnega upnika in dolžnika zavarovane terjatve ter zastavitelja, če ta hkrati ni dolžnik zavarovane terjatve, pravni temelj, opis zastavljene premičnine, podatke, na podlagi katerih jo je mogoče identificirati, višino in zapadlost zavarovane terjatve oziroma podatke, na podlagi katerih se lahko višina in zapadlost ustrezno določita. Če je predmet sporazuma neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, se za podatke, na podlagi katerih je mogoče identificirati premičnino, šteje enolični identifikacijski znak premičnine.

(3)Če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo sporazuma iz prvega odstavka tega člena, ima tak sporazum v postopku izvršbe učinek rubeža premičnine.

(4)Če je predmet sporazuma iz prvega odstavka tega člena neposestna zastava premičnin, za katere se vodi register iz 177. člena tega zakona, neposestna zastavna pravica ne glede na prvi odstavek tega člena nastane z njenim vpisom v ta register. Vpis opravi notar nemudoma po sklenitvi sporazuma.«.

173. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Predmet neposestne zastavne pravice so lahko tudi zaloge ali poslovna oprema, ki so na točno določenem prostoru.

(2)Zastavitelj mora na običajen način skrbeti za obnavljanje zalog.

(3)Zastavitelj mora zastavnemu upniku omogočiti reden nadzor nad obnavljanjem zalog in stanjem poslovne opreme ter mu o tem pošiljati izpiske iz svojih knjig, če med strankama ni dogovorjeno drugače.

(4)Sporazum o ustanovitvi neposestne zastavne pravice na zalogah ali na poslovni opremi mora namesto enoličnega identifikacijskega znaka premičnine vsebovati natančen opis lege prostora, ki je območje zastave, in njegov enolični identifikacijski znak.

(5)Ko posamezna premičnina, ki je del zalog, območje zastave zapusti, zastavna pravica na njej preneha, če zastavitelj v okviru svoje dejavnosti daje takšne premičnine v promet.

(6)Če je posamezna premičnina, ki je del zalog ali poslovne opreme, že predmet neposestne zastavne pravice, pridobi zastavni upnik neposestne zastavne pravice na zalogah ali poslovni opremi zastavno pravico z najboljšim vrstnim redom, če je v dobri veri glede neobstoja takšne pravice.«.

V 175. členu se v tretjem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če je zastavitelj soglašal z neposredno izvršljivostjo sporazuma iz prvega odstavka 171. člena tega zakona.«.

177. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če je mogoča enolična identifikacija premičnine, se neposestna zastavna pravica na premičninah, za katere tako določi Vlada Republike Slovenije, vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (v nadaljnjem besedilu: register), ki ga upravlja pravna oseba javnega prava, pristojna za javnopravne evidence in storitve. V tem primeru se za neposestno zastavno pravico smiselno uporabljajo določila tega zakona o hipoteki.

(2)Register je informatizirana baza podatkov. Vpise v register opravijo državni organi in osebe, ki jih za to pooblašča zakon. Vpis v register izvedejo v elektronski obliki.

(3)V register se vpisujejo podatki o pravnem temelju zastavne pravice, zavarovani terjatvi, zastavnem upniku, dolžniku in zastavitelju, če ta ni ista oseba kot dolžnik, ter predpisani enolični identifikacijski znak zastavljene premičnine.

(4)O zastavnem upniku, dolžniku in zastavitelju se v register vpisujejo naslednji podatki: – osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in davčna številka fizične osebe, če fizična oseba nima ne EMŠO ne davčne številke, pa vrsta in številka njenega osebnega dokumenta; – firma ali ime, sedež, poslovni naslov, matična in davčna številka pravne osebe ali drug ustrezen identifikacijski podatek; – osebno ime, firma, sedež, poslovni naslov, matična in davčna številka samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali drug ustrezen identifikacijski podatek.

(5)Pri vpisih v register se z uporabo EMŠO ali davčne številke fizične osebe, matične ali davčne številke pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter identifikacijskega znaka premičnine ali nepremičnine ali zgradbe, v kateri so premičnine, drugi podatki, ki se vodijo v registru, prevzamejo in se posodabljajo avtomatično iz uradnih evidenc iz sedmega odstavka tega člena. Če podatkov v povezanih uradnih evidencah ni, se v register vpišejo ročno.

(6)Po vpisu v register se izda elektronsko potrdilo o vpisu. Podatki o zastavitvi premičnine, na katero se nanaša vpis, se na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo ali se omogoči njihov prevzem organom, da jih vpišejo v evidence, ki jih vodijo.

(7)Register je zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa, ažurnosti podatkov in usklajenosti uradnih evidenc povezan z uporabo EMŠO s centralnim registrom prebivalstva, z uporabo matične številke s Poslovnim registrom Slovenije, z uporabo davčne številke z davčnim registrom, povezanost z uradno evidenco, v katero se vpisuje premičnina ali nepremičnina ali zgradba, v kateri so premičnine, ki je predmet vpisa v register, pa se zagotavlja prek istega povezovalnega znaka, ki se v taki uradni evidenci vodi.

(8)Vlada Republike Slovenije z uredbo določi vrste premičnin, za katere se vzpostavi register, vrsto enoličnega identifikacijskega znaka za premičnine, način vodenja in upravljanja registra, povezovanja in iskanja podatkov v registru ter tarifo za vpise v register.«.

Za 177. členom se doda nov 177.a člen, ki se glasi:

(1)Podatki v registru se obdelujejo zaradi zagotavljanja varnosti pravnega prometa ter učinkovite prisilne izterjave in uveljavljanja terjatev ter so dostopni prek spletnih strani pravne osebe javnega prava, pristojne za javnopravne evidence in storitve. Podatki iz registra so javni, razen EMŠO, davčne številke in drugega identifikacijskega podatka fizične osebe, ki ni subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije.

(2)Če je premičnina vpisana v register, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal podatkov o zastavni pravici, ki so vpisani v tem registru.

(3)Dostop do podatkov, ki so javni, ni mogoč na način, ki bi omogočal ugotovitev, ali je fizična oseba zastavni upnik, dolžnik oziroma zastavitelj pri katerikoli premičnini, in tudi ne, ali je določena pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, zastavni upnik pri katerikoli premičnini.

(4)Ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka imajo dostop do vseh podatkov iz registra zastavni upniki, dolžniki in zastavitelji v zvezi z zadevami, pri katerih so kot taki vpisani, notarji, izvršitelji, stečajni upravitelji in druge osebe, ki jih zakon pooblašča, da opravijo vpis v register, ter na podlagi zakona pooblaščene osebe in državni organi, če jih potrebujejo zaradi opravljanja predpisanih nalog.«.

(5)Podatki, vpisani v register, se hranijo pet let od dneva, ko so bili iz registra izbrisani.«.

V 211. členu se besedi »Stvarna služnost« nadomestita z besedo »Služnost«.

V 226. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Če se služnost iz prejšnjega odstavka ustanovi v korist osebe, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist, in je služnost ustanovljena za namen upravljanja te infrastrukture, se lahko služnost ne glede na drugi odstavek 227. člena tega zakona ustanovi za čas, ki je daljši od trideset let, ali za nedoločen čas, razen če drug zakon določa drugačen čas trajanja take služnosti.

(3)Če se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarsko javno infrastrukturo, spremeni oseba, ki upravlja gospodarsko javno infrastrukturo v javno korist, se služnost iz prejšnjega odstavka prenese na novega upravljavca.«.

Za 239. členom se doda nov 239.a člen, ki se glasi:

Ob delitvi stvari, ki je obremenjena z užitkom, je vsak od delov stvari obremenjen z užitkom v celoti.«.

V 256. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Stavbna pravica je lahko ustanovljena za določen ali nedoločen čas.«.

V 260. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Če se nepremičnina razdeli, stavbna pravica preneha na tistih delih, ki niso predmet stavbne pravice.«.

V 263. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati nadomestilo v višini povečanja tržne vrednosti nepremičnine, če se ne dogovorita drugače ali če drug zakon ne določa drugače.«.

V 264. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »Zastavitev«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Stavbna pravica se lahko zastavi.«.

(1)Neposestne zastavne pravice, ki se vpišejo v register iz 177. člena Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) do 1. julija 2020, se ne glede na določbe spremenjenih 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena ter novega 177.a člena zakona ohranijo z vsebino, kot so bile ustanovljene in vpisane v ta register.

(2)Neposestne zastavne pravice iz prejšnjega odstavka, ustanovljene na opremi, se od 1. julija 2020 dalje ohranijo kot neposestne zastavne pravice na poslovni opremi po spremenjenem 173. členu zakona, četudi po svoji naravi predmet zavarovanja ni poslovna oprema.

Vlada Republike Slovenije uskladi predpis iz osmega odstavka spremenjenega 177. člena zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M) se v 81. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »(4) Po vpisu v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin se podatki o rubežu in prepovedi razpolaganja s premičnino, na katero se nanaša vpis, na podlagi povezanosti z uradnimi evidencami, v katere se vpisujejo premičnine, avtomatično posredujejo ali se omogoči njihov prevzem organom, da jih vpišejo v evidence, ki jih vodijo, in listine, s katerimi se dokazuje lastništvo premičnine. Dolžnik je dolžan predložiti listine za vpis v treh dneh po prejemu zahteve od organa, ki vodi takšno uradno evidenco, sicer organ obvesti izvršitelja, ki dolžniku odvzame listino in registrske označbe za premičnino ter jih izroči temu organu.«.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi in tretji stavek petega odstavka, šesti odstavek, sedmi odstavek, drugi in tretji stavek osmega odstavka, deveti odstavek ter deseti odstavek 81. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US in 66/19 – ZDavP-2M).

(1)Spremenjeni 171. in 173. člen, tretji odstavek 175. člena in 177. člen ter novi 177.a člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2020.

(2)Novi šesti odstavek 105. člena zakona in novi 127.a do 127.č člen zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2021.

(3)Do začetka uporabe spremenjenih določb 171. in 173. člena, tretjega odstavka 175. člena in 177. člena zakona se uporabljajo določbe 171. in 173. člena, tretji odstavek 175. člena in 177. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 720-01/19-15/18 Ljubljana, dne 5. marca 2020 EPA 906-VIII Državni zbor