Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1C)

V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18) se v 2. členu za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) S tem zakonom se v slovenski pravni red prenaša Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L št. 343 z dne 23. 12. 2011, str. 1), v delu, ki se nanaša na pravico do enakega obravnavanja glede področij socialne varnosti.«.

V 25. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Očetovski dopust se za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša tudi ob posvojitvi dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok ali dveh ali več različno starih otrok do končanega prvega razreda osnovne šole najstarejšega otroka.«.

V 26. členu se v prvem odstavku v 2. in 3. točki besedi »roditeljska pravica« v obeh sklonih nadomestita z besedama »starševska skrb« v ustreznem sklonu. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Če oče izrabi očetovski dopust pred nastankom razloga iz 4. točke prvega odstavka tega člena, lahko neizrabljeni del očetovskega dopusta izrabi po prenehanju razloga, vendar najpozneje do enega meseca po poteku starševskega dopusta v strnjenem nizu ali po poteku pravice do starševskega dodatka za tega otroka.«.

V 27. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Oče, ki pridobi dodatne dneve očetovskega dopusta v skladu z drugim odstavkom 25. člena tega zakona, izrabi očetovski dopust v trajanju najmanj 15 dni v skladu s prvim odstavkom tega člena in preostanek dni očetovskega dopusta v skladu z drugim odstavkom tega člena.«.

V 3. in 5. točki 30. člena, 3. točki drugega odstavka 31. člena, šestem odstavku 50. člena in drugem odstavku 52. člena se besedi »roditeljska pravica« v vseh sklonih nadomestita z besedama »starševska skrb« v ustreznem sklonu. V 5. točki 58. člena, četrtem odstavku 60. člena in drugem odstavku 93. člena se besedilo »zaupan v vzgojo in varstvo« nadomesti z besedo »nameščen«. V prvem odstavku 52. člena, prvem odstavku 64. člena, prvem odstavku 69. člena, prvem odstavku 78. člena, prvem odstavku 80. člena, 84. členu, drugem, tretjem in četrtem odstavku 90. člena se za besedo »stalno« v vseh sklonih dodata besedi »ali začasno« v ustreznem sklonu.

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Posvojitelj ali posvojiteljica (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, v obsegu kot ga imata mati oziroma oče. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.

(2)Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, za otroka, ki je že končal prvi razred osnovne šole in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v družino z namenom posvojitve ali po izvedeni posvojitvi.

(3)Rejnik ali rejnica (v nadaljnjem besedilu: rejnik), ki mu je v rejništvo nameščen otrok, za katerega ne more več izrabiti starševskega dopusta v skladu z 38. členom tega zakona in še ni zaključil prvega razreda osnovne šole v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.

(4)Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ki je za istega otroka že izrabil pravico do starševskega dopusta kot rejnik, se prizna starševski dopust v obsegu iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zmanjšan za dneve že izrabljenega starševskega dopusta.

(5)Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali rejnik obvesti delodajalca o izrabi starševskega dopusta najpozneje v treh dneh od nastopa razloga za izrabo starševskega dopusta.

(6)Pravice do starševskega dopusta nima oseba, ki posvoji otroka svojega zakonca ali zunajzakonskega partnerja.«.

V 41. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ne glede na prejšnji odstavek pravica do očetovskega nadomestila po tem zakonu za istega otroka ne izključuje plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva matere, plačila prispevkov v primeru štirih ali več otrok matere in prejemanja delnega plačila za izgubljeni dohodek matere po tem zakonu.«.

V 43. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »(3) Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Če plača ali osnova za nadomestilo plače ni podana za cel mesec ali če so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo za manj kot mesec dni, se za manjkajoče dneve upošteva sorazmerni del od seštevka iz prejšnjega stavka.

(4)Za zavarovanca iz drugega odstavka 41. člena tega zakona se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave. Tako določena osnova se za vsak mesec zavarovanja za starševsko varstvo, ki ga je imel v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, poveča za 20 eurov bruto, vendar največ za 340 eurov bruto.«.

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika vrednosti povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji z uskladitvami na podlagi zakona, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

(2)Izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti nižje od seštevka usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.«

V 49. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Materi, zaposleni za polni delovni čas pripada v času odmora za dojenje, na podlagi potrdila specialista pediatra, do 18. meseca starosti otroka, nadomestilo za eno uro dnevno, in sicer v višini sorazmernega dela osnove iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 43. člena in 46. člena tega zakona.«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

V 63. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.«.

68. člen se spremeni tako, da se glasi: Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme oziroma potrebščin za otroka. Pomoč znaša 350 eurov.«.

V 73. členu se beseda »prijavljenim« nadomesti z besedilom »stalnim ali začasnim«.

V 81. členu se v prvem odstavku za besedo »zakona« doda besedilo »ter rejnik, če ima za istega otroka zvišano oskrbnino, ki je povezana z zdravjem otroka, v skladu z zakonom, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti«.

V 83. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) O pravici iz prvega, drugega in desetega odstavka tega člena se odloči na podlagi mnenja zdravniške komisije.«. V šestem odstavku se besedi »roditeljsko pravico« nadomestita z besedama »starševsko skrb«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Pravico iz prvega in drugega odstavka tega člena imata lahko hkrati tudi oba starša, drugi osebi ali eden od staršev in njegov zakonec ali zunajzakonski partner, kadar začneta delati krajši delovni čas od polnega, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 40 ur tedensko.«.

V 88. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »(8) Do pravic do družinskih prejemkov niso upravičeni državljani tretjih držav, ki jim je bilo dovoljeno delati na ozemlju Republike Slovenije za obdobje, krajše od šestih mesecev, državljani tretjih držav, ki so bili v Republiko Slovenijo sprejeti za namen študija, ali državljani tretjih držav, ki jim je dovoljeno delati na podlagi vizuma.«.

100. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na podlagi zakona, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, se usklajujejo osnova za izračun nadomestila iz tretjega in četrtega odstavka 43. člena tega zakona, znesek najnižjega in najvišjega izplačila nadomestila iz 46. člena tega zakona in zneski družinskih prejemkov iz 62. člena tega zakona.

(2)Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo ter nadomestilo v času odmora za dojenje se ne usklajujejo.«.

V 105. členu se v 14. točki pika nadomesti z vejico in doda nova 15. točka, ki se glasi: »15. pomoči pri nakupu vinjete.«.

V 106. členu se za štirinajstim odstavkom doda nov petnajsti odstavek, ki se glasi: »(15) Podatki, ki se zbirajo zaradi vodenja zbirk podatkov o pomoči pri nakupu vinjete iz prejšnjega člena za vlagatelja oziroma otroke so: – ime in priimek, – spol, – enotna matična številka občana, – državljanstvo, – prebivališče, – podatek o oprostitvi ali znižanju letne dajatve za vozilo, – davčna številka, – številka transakcijskega računa.«. Dosedanji petnajsti odstavek postane šestnajsti odstavek.

V 110. členu se beseda »pet« nadomesti z besedo »deset«.

(1)Nov drugi odstavek 25. člena zakona se ne uporablja za vlagatelje, katerih otroci so rojeni ali posvojeni pred 1. januarjem 2020.

(2)Spremenjena tretji in četrti odstavek 43. člena zakona, spremenjeni 46. člen zakona, spremenjeni drugi odstavek 63. člena zakona in spremenjeni 68. člen zakona se ne uporabljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen pred 1. januarjem 2021.

(3)Za vlagatelje iz prejšnjega odstavka se glede osnove za izračun nadomestila, najnižjega in najvišjega izplačila nadomestila, višine starševskega dodatka ter višine pomoči ob rojstvu otroka, uporabljajo tretji in četrti odstavek 43. člena, 46. člen, drugi odstavek 63. člena ter prvi odstavek 68. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G in 14/18).

Postopki za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo in pravic do družinskih prejemkov, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati 7. in 8. točka drugega odstavka 3. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 96/12 – ZPIZ-2 in 59/19).

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2020. Št. 541-01/19-48/25 Ljubljana, dne 18. decembra 2019 EPA 884-VIII Državni zbor