Uradni list RS, št. 77/19 in 78/25
Sprejel Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti · Pripravljavec (po PISRS) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti · EVA 2019-2611-0036
Uradni vir na PISRS ↗S tem pravilnikom se določajo kriteriji za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij, natančnejši postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoji in postopek za zvišanje plačila dela, postopek za zvišanje oskrbnine, delo individualne projektne skupine, vsebina in trajanje usposabljanja, natančnejši pogoji za podelitev priznanj ter predpisuje vsebino obrazcev vlog, ki so sestavni del tega pravilnika.
Center za socialno delo po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge, iz lastne evidence in uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali drugi nosilci javnih pooblastil, razen če stranka to izrecno prepove.
(1)Posamezne komisije se oblikujejo iz liste kandidatov za imenovanje komisij (v nadaljnjem besedilu: lista kandidatov), ki jo vodi ministrstvo, pristojno za družino.
(2)Lista kandidatov se za strokovne delavce centrov za socialno delo za področje rejništva spreminja glede na razporeditev na delovno mesto na področju rejništva. Rejniki in strokovno usposobljene osebe za delo z otroki se na listo kandidatov uvrstijo za dobo štirih let in so lahko na listo znova uvrščeni. Rejniki in strokovno usposobljene osebe za delo z otroki so lahko na listi kandidatov najdalj osem zaporednih let.
(1)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti ima devet članov, od katerih so trije člani strokovni delavci centrov za socialno delo za področje rejništva, trije člani rejniki in trije člani osebe, ki so strokovno usposobljene za delo z otroki.
(2)Minister, pristojen za družino (v nadaljnjem besedilu: minister) iz liste kandidatov imenuje člane komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti. Komisijo za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti imenuje za štiri leta.
(3)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti na prvi seji izbere predsednika in namestnika predsednika.
(1)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti je pri svojem delu samostojna.
(2)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti deluje in odloča na sejah ter je sklepčna, če je na seji prisotnih najmanj pet članov. Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti o svojem delu vodi zapisnik in odločitve sprejema s sklepi.
(3)Predsednik komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti sklicuje seje, jih vodi in določi zapisnikarja za posamezno sejo. V njegovi odsotnosti opravlja to delo namestnik.
(1)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti ima sedež na ministrstvu, pristojnem za družino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)Administrativno delo, ki je povezano z zbiranjem vlog, sklicevanjem sej, pripravo gradiva komisije za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti in arhiviranjem, vodi ministrstvo.
(1)Komisija za določitev zvišanja plačila dela odloča v sestavi treh članov. Odločitve sprejema s sklepi na obrazcu R-4
– Zvišanje plačila dela iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)O zvišanju plačila dela odloča komisija za določitev zvišanja plačila dela, ki se oblikuje znotraj vsake podskupine centrov za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: podskupina) iz liste kandidatov strokovnih delavcev centrov za socialno delo za področje rejništva. Minister določi, kateri centri za socialno delo sestavljajo posamezno podskupino.
(3)Vsaka podskupina centrov za socialno delo med svojimi člani izbere koordinatorja, ki vodi in usklajuje komisijo za določitev zvišanja plačila dela ter po potrebi sodeluje z drugimi petimi koordinatorji. Koordinator je izbran za eno leto in je po preteku lahko znova izbran.
(1)Komisija za priznanja ima devet članov, od katerih so trije člani strokovni delavci centrov za socialno delo za področje rejništva, trije člani rejniki in trije člani osebe, ki so strokovno usposobljene za delo z otroki.
(2)Minister iz liste kandidatov imenuje komisijo za priznanja. Komisijo za priznanja imenuje za štiri leta.
(3)Komisija za priznanja na prvi seji izbere predsednika in namestnika predsednika.
(1)Komisija za priznanja je pri svojem delu samostojna.
(2)Komisija za priznanja deluje in odloča na sejah ter je sklepčna, če je na seji prisotnih najmanj pet članov. Komisija za priznanja o svojem delu vodi zapisnik in predlaga ministru rejnike za podelitev priznanj.
(3)Predsednik komisije za priznanja sklicuje seje, jih vodi in določi zapisnikarja za posamezno sejo. V njegovi odsotnosti to delo opravlja namestnik.
(1)Komisija za priznanja ima sedež na ministrstvu.
(2)Administrativno delo, ki je povezano z zbiranjem vlog, sklicevanjem sej, pripravo gradiva komisije za priznanja in arhiviranjem, vodi ministrstvo.
(1)Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti na obrazcu R-1 – Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2)Vlogi priloži dokazilo o zaključeni izobrazbi in kratko predstavitev sebe ter družine.
Pri pripravi ocene o primernosti kandidata in njegove družine (v nadaljnjem besedilu: ocena) strokovni delavec opravi obisk na domu kandidata za izvajanje rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: kandidat) ter razgovor z njim in njegovo družino, s čimer pridobi podatke za pripravo ocene, hkrati pa kandidata in njegovo družino seznani z rejništvom.
(1)Pri pripravi ocene kandidata center rejnika ugotovi materialne pogoje in primernost bivalnih pogojev celotne družine, še posebej prostorov in opreme, namenjene otroku ali otrokom, ki bi jih sprejeli v rejništvo. Center rejnika preveri tudi kandidatove osebnostne lastnosti in zmožnosti vzpostavljanja primernega odnosa z otrokom.
(2)Iz ocene izhajajo:
- motivi za izvajanje rejništva,
- kandidatove osebnostne lastnosti, ki so pomembne za izvajanje rejništva,
- opis priprave družine na otroka (odnosi, komunikacija in vzdušje v družini),
- pripravljenost kandidata za sodelovanje v individualni projektni skupini,
- zapis o kandidatovem razumevanju rejniškega sistema in vloge rejnika kot sodelavca socialne službe.
Center rejnika pošlje vse prejete vloge kandidatov skupaj s prilogami in z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz 5. in 6. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 22/19 in 41/25; v nadaljnjem besedilu: zakon) ministrstvu do roka, ki ga to določi vsako leto, skupaj s potrebnim številom novih rejnikov.
(1)Izbor kandidatov opravi komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti.
(2)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti obravnava vse vloge, prejete v razpisanem roku in med kandidati izbere določeno število novih rejnikov v skladu z 10. in 12. členom zakona.
(3)Pri izboru kandidatov komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti, poleg razpisanega števila potrebnih novih rejnikov, upošteva tudi pokritost celotne države.
(1)Komisija za izbor kandidatov za izvajanje rejniške dejavnosti vodi zapisnik, iz katerega je razvidno, kateri kandidati so bili izbrani.
(2)Ministrstvo o izboru obvesti center rejnika.
(1)Izbrane kandidate ministrstvo po v celoti zaključenem usposabljanju vpiše v evidenco izdanih dovoljenj.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek, center rejnika na podlagi izvršljive odločbe o namestitvi otroka v rejništvo k sorodniku ali osebi, ki ni otrokov sorodnik, izdane na podlagi 14. člena zakona, le tega vpiše v evidenco izdanih dovoljenj, četudi še ni zaključil usposabljanja, določenega v 12. členu zakona.
(1)Izbris iz evidence izdanih dovoljenj opravi ministrstvo na pisni predlog rejnika ali centra rejnika, v skladu s 16. členom zakona.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek, rejnika, ki je vpisan v evidenco izdanih dovoljenj na podlagi izvršljive odločbe o namestitvi otroka v rejništvo, izdane na podlagi 14. člena zakona, iz evidence izbriše center rejnika.
Rejnik, ki želi izvajati rejniško dejavnost kot poklic, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic pri centru rejnika na obrazcu R-2 – Vloga za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(1)Za posameznega otroka center otroka in rejnik skleneta rejniško pogodbo.
(2)O spremembah pravic in obveznosti pogodbeni stranki skleneta aneks k rejniški pogodbi.
Šteje se, da otrok biva v rejniški družini v obdobju, kot je določeno v rejniški pogodbi, ne glede na njegovo morebitno začasno odsotnost iz rejniške družine. Če je obdobje namestitve v rejniški pogodbi ali v aneksu k rejniški pogodbi v posameznem mesecu določeno za manj kot 30 dni, se oskrbnina izplača rejniku v sorazmernem delu.
(1)Izredni izdatki, povezani z izobraževalnim procesom otroka, na podlagi katerih se oskrbnina lahko zviša, so na primer izdatki za dodatno učno pomoč, izdatki za posebne pripomočke za izobraževanje, izdatki za prevoz po končanem osnovnošolskem izobraževanju v kraj izobraževanja, ki je izven kraja bivanja otroka, ki je nameščen v rejniško družino, izdatki za namen izobraževanja v glasbenih šolah, ki izvajajo javno veljavne vzgojno izobraževalne programe.
(2)Izredni izdatki, povezani z interesnimi dejavnostmi otroka, na podlagi katerih se oskrbnina lahko zviša, so na primer izdatki za namen športnih treningov, izdatki za namen umetniškega udejstvovanja, izdatki za prostočasne dejavnosti (npr. plesne vaje, glasbene ure pri izvajalcih, ki ne izvajajo javno veljavnih vzgojno izobraževalnih programov, različne delavnice, taborništvo ipd.).
(3)Izredni izdatki, povezani z zdravjem otroka, na podlagi katerih se oskrbnina lahko zviša, so na primer tudi izdatki za zdravstveno obravnavo, kot jo določa zakon, ki ureja pacientove pravice, če je to glede na obvezno zdravstveno zavarovanje treba doplačati ali če se ta zaradi specifičnih potreb otroka ali časovne prednosti izvaja pri zasebnem zdravstvenem delavcu, določenem v zakonu o zdravstveni dejavnosti. Izredni izdatki, določeni v tem odstavku, so tudi izdatki za prevoz otroka na zdravstvene obravnave izven kraja bivanja otroka, ki je nameščen v rejniško družino.
(4)Izredni izdatki, povezani z drugimi posebnimi obravnavami otroka, na podlagi katerih se oskrbnina lahko zviša, so na primer izdatki za obravnavo pri učnih težavah in motnjah učenja, učenje psihosocialnih veščin, različne oblike dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in težavami.
(1)Pravica do zvišanja oskrbnine se dodeli začasno in se lahko podaljšuje.
(2)Rejnik poroča o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine na obrazcu R-5
– Poročilo o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine iz Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Za namen poročanja o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine rejnik predloži izdane račune ali druga ustrezna dokazila.
(3)Če je oskrbnina zvišana mora rejnik najkasneje 30 dni pred iztekom obdobja zvišane oskrbnine pisno poročati o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine. Center otroka lahko kadarkoli, ne glede na morebitno predhodno poročanje rejnika, zahteva od rejnika pisno poročanje o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine.
(4)Če center otroka ugotovi, da sredstva zvišane oskrbnine niso bila porabljena za izredne izdatke, zaradi katerih je bila oskrbnina zvišana, ali je rejnik prejemal sredstva zvišane oskrbnine tudi v času, ko ni bilo izrednih izdatkov, pozove rejnika, da vrne znesek sredstev zvišane oskrbnine. Center otroka v pozivu določi rok vračila, ki ne sme biti daljši od obdobja prejemanja sredstev zvišane oskrbnine. Rejnik sredstva vrne v enkratnem znesku ali v posameznih zneskih, kot jih je prejel, kar določi center otroka.
(1)Predlog za zvišanje plačila dela pripravi center otroka na obrazcu R-4 – Zvišanje plačila dela in ga pošlje koordinatorju podskupine centra otroka. Predlogu priloži obrazložitev.
(2)Naloge koordinatorja podskupine so: − sprejetje predloga, − določitev komisije za zvišanje plačila dela iz 7. člena tega pravilnika, − zagotovitev, da se predlogi pravočasno obravnavajo, − vrnitev dokumentacije skupaj s sklepom komisije za zvišanje plačila dela centru rejnika, − vodenje evidence obravnavanih zadev v njegovi podskupini, − sporočanje vseh sprememb glede liste kandidatov za posamezno podskupino ministrstvu.
(1)Rejniku se plačilo dela zviša za 25 %, kadar gre za zmerno povečani obseg dela z otrokom zaradi katerega od razlogov iz 53. člena zakona, v primeru zmerno zahtevne oskrbe, varstva in vzgoje otroka.
(2)Rejniku se plačilo dela zviša za 50 % v primeru obstoja dveh ali več razlogov iz 53. člena zakona, ali kadar gre za močno povečani obseg dela z otrokom zaradi katerega od razlogov iz 53. člena zakona, v primeru bolj zahtevne oskrbe, varstva in vzgoje otroka.
O pravici do zvišanega plačila dela odloča komisija za določitev zvišanja plačila dela.
Pravica do zvišanega plačila dela se dodeli največ za eno leto in se lahko podaljšuje, dokler obstajajo razlogi.
Center otroka za vsakega otroka v skladu s 35. členom zakona sestavi individualno projektno skupino za izdelavo individualnega načrta izvajanja rejništva, spremljanje izvajanja rejništva ter načrtovanje prenehanja rejništva.
(1)Individualna projektna skupina spremlja predvsem čustveni razvoj in vedenje otroka, zdravje otroka, odnose v rejniški družini, odnose z matično družino, odnose z vrstniki ter izobraževanje oziroma poklicno usposabljanje otroka.
(2)V individualni projektni skupini se sprejemajo dogovori o določenih nalogah posameznih sodelujočih in dogovarjajo o stikih.
(1)Individualna projektna skupina se prvič sestane v čim krajšem času, najpozneje pa mesec dni po namestitvi otroka v rejniško družino.
(2)Na prvem srečanju sodelujoči individualne projektne skupine določijo okvirni načrt izvajanja rejništva, ki ga dopolnjujejo in spreminjajo v skladu s potrebami otroka.
Strokovni delavec centra otroka zagotavlja, da so vsi sodelujoči individualne projektne skupine seznanjeni z vsemi pomembnimi informacijami glede posameznega rejništva, razen v primeru iz tretjega odstavka 37. člena zakona. Ob pomembnih odločitvah za otroka skliče strokovni delavec centra otroka sestanek individualne projektne skupine.
Srečanja individualne projektne skupine se lahko izvajajo v rejniški družini, matični družini, na centru za socialno delo ali v kakšni drugi ustanovi, pri čemer se upoštevajo objektivne možnosti in obveznosti vseh sodelujočih individualne projektne skupine.
(1)Po v celoti in uspešno zaključenem usposabljanju kandidat pridobi dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek center rejnika sorodnika ali osebo, ki ni otrokov sorodnik, h kateri je na podlagi izvršljive sodne odločbe v skladu s 14. členom zakona nameščen otrok, vpiše v evidenco izdanih dovoljenj ter jo napoti na obvezno usposabljanje. Center rejnika pošlje izvajalcu usposabljanja rejnikovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivališče na podlagi predhodno pridobljenega soglasja rejnika. Izvajalec usposabljanja na prvo naslednje usposabljanje povabi vse rejnike, ki jih je na usposabljanje pisno napotil center za socialno delo.
Usposabljanje kandidatov izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.
(1)Usposabljanje traja od 18 do 21 ur.
(2)Program usposabljanja oblikuje Skupnost centrov za socialno delo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani.
(1)Program usposabljanja za izvajanje rejniške dejavnosti zajema naslednje vsebinske sklope: – koncept rejništva v socialnem delu; predstavitev rejniškega sistema in individualne projektne skupine; sodelovanje z matično družino; – poglavja iz razvojne psihologije; čustvene potrebe otroka; čustvene potrebe otroka, nameščenega v rejništvo; – poglavja iz psihologije družine; – poglavja iz razumevanja travme in navezanosti.
(2)Kandidat uspešno zaključi usposabljanje, ko je prisoten na celotnem usposabljanju ter na preverjanju, ki ga izvede izvajalec usposabljanja, izkaže razumevanje obravnavanih vsebin.
(3)Po končanem usposabljanju izvajalec usposabljanja izda potrdilo o uspešno ali neuspešno zaključenem usposabljanju ter ga pošlje ministrstvu.
(1)Rejnik se najmanj enkrat v treh letih udeleži obveznega usposabljanja, določenega v prvem odstavku 28. člena zakona. Triletno obdobje za udeležbo na obveznem usposabljanju se začne z dnem pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti ali z dnem izvršljivosti odločbe o namestitvi otroka v rejništvo v skladu 14. členom zakona.
(2)Po v celoti zaključenem usposabljanju prejme rejnik potrdilo o udeležbi na usposabljanju.
Usposabljanje rejnikov izvaja Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.
(1)Usposabljanje traja od 20 do 25 ur in vsebuje predavanja, delavnice ter skupinske pogovore o lastnih izkušnjah.
(2)Program usposabljanja oblikuje Skupnost centrov za socialno delo Slovenije v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo Univerze v Ljubljani.
Program usposabljanja rejnikov zajema naslednje vsebinske sklope:
- poglabljanje znanja o otroku in njegovem razvoju; poglavja o posebnih potrebah otrok; razumevanje posebnosti položaja otroka;
- psihologija družine; družina in vzgoja; pogoji, ki morajo biti zagotovljeni v družini, da ima otrok dovolj dobre možnosti za razvoj; rejniška družina; sodelovanje med rejniško družino in matično družino;
- izobraževanje rejnikov kot sodelavcev v socialnodelavskih projektih pomoči; načrt individualne projektne skupine; socialno delo z družino in rejniški sistem; novi načela v socialnem delu; pomen skupin za samopomoč;
- poglavja iz razumevanja travme in navezanosti.
Priznanja kot posebno obliko družbenega priznanja rejnikom za izjemne uspehe za delo na področju rejništva podeljuje v imenu Republike Slovenije minister.
(1)Ministrstvo vsako leto obvesti vse centre za socialno delo o datumu, do katerega je potrebno poslati predloge za kandidate za priznanja. Centri za socialno delo o tem seznanijo vse zainteresirane na njihovem območju.
(2)Predlagatelji pošljejo predloge s priporočeno pošto na naslov ministrstva do roka, ki ga določi ministrstvo, s pripisom »Komisija za priznanja – rejništvo«.
Priznanja za izjemno zavzeto in uspešno izvajanje rejništva se podelijo rejnikom, katerih delo pomeni prispevek k bolj kakovostnemu dvigu rejništva v Republiki Sloveniji. Predlagani rejnik:
- dela na področju rejništva najmanj dve leti,
- vestno izpolnjuje rejniške pogodbe,
- je pri svojem delu motiviran (omogoča otrokom dejavnosti, spodbuja sodelovanje z drugimi ustanovami, društvi, šolo, zdravstvom; se posebej angažira pri stikih z matično družino; sprejema drugačnost matične družine in otroka; omogoča razvoj vseh otrokovih zmožnosti),
- je pri delu preudaren, samostojen, v težjih situacijah se zna ustrezno odločiti,
- se vključuje v dejavnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti organizirajo centri za socialno delo,
- aktivno sodeluje v individualnih projektnih skupinah,
- zavzeto deluje na širšem področju rejništva (npr. objava prispevka o rejništvu, delovanje v skupini rejnikov, sodeluje pri pozitivni promociji rejništva),
- je imel v rejništvu več otrok.
Predlog za priznanje vsebuje poleg osebnih podatkov o kandidatu tudi utemeljitev predloga, v katerem je opisano delo kandidata v skladu z merili iz prejšnjega člena pravilnika. Predlagatelj lahko predlogu priloži tudi mnenja posameznikov, skupin, društev ali ustanov, ki podpirajo predlog.
(1)Komisija za priznanja obravnava vse popolne predloge, prejete v razpisanem roku.
(2)Na podlagi prejete dokumentacije komisija za priznanja prouči utemeljenost predlogov in za kandidate, ki so po merilih iz 48. člena tega pravilnika dosegli najpomembnejše uspehe na področju rejništva, pripravi predlog za podelitev priznanj z utemeljitvijo.
(3)O končnem izboru odloči minister.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih in postopkih za izvajanje Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/03, 78/08 in 18/13).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Obrazec R-4 – Zvišanje plačila dela Priloga 2: Obrazec R-1 – Vloga za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti Priloga 3: Obrazec R-2 – Vloga za izvajanje rejniške dejavnosti kot poklic Priloga 4: Obrazec R-5 – Poročilo o namenskosti porabe sredstev zvišane oskrbnine