Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN-C)

V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I in 60/17) se v 6. členu v drugem odstavku prva alineja črta. Dosedanja druga, tretja in četrta alineja postanejo prva, druga in tretja alineja.

V 9. členu se besedilo »ali bi lahko bistveno vplivale« črta.

V 12. členu se besedilo »gospodarske družbe« nadomesti z besedilom »poslovno skrivnost«, beseda »ničnosti« pa se nadomesti z besedo »izpodbojnosti«.

V 13.a členu se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Zaradi zagotavljanja enoličnih podatkov o subjektu portal eRevizija samodejno z uporabo matične ali davčne številke subjekta pridobiva javne podatke, ki se vodijo v poslovnem registru.«. Peti in šesti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(5) Informacije in dokumenti, vloženi oziroma izmenjani prek portala eRevizija, so na portalu eRevizija objavljeni sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, pri čemer portal eRevizija ne nadomešča dolžnosti hrambe dokumentacije, ki jo naročniku nalaga zakon, ki ureja javno naročanje. Na portalu eRevizija lahko vsak dostopa le do svojih informacij in dokumentov oziroma informacij in dokumentov, ki so bili objavljeni na portalu eRevizija in do katerih mu je bilo dovoljeno dostopati glede na njegovo sodelovanje v postopku javnega naročanja, predrevizijskem, revizijskem ali pritožbenem postopku ter dana pooblastila. Ne glede na prejšnji stavek Državna revizijska komisija po tem, ko je postopek pravnega varstva pravnomočno zaključen, ne more več dostopati do dokumentacije o postopku oddaje javnega naročila in dokumentacije o predrevizijskem postopku, ki jo je za potrebe postopka pravnega varstva posredoval naročnik. Za potrebe prekrškovnih ali civilnih postopkov, upravnih sporov, vodenih v zvezi s posameznimi postopki oddaje javnih naročil in postopki pravnega varstva ali za potrebe sodelovanja z drugimi državnimi organi lahko Državna revizijska komisija od naročnika naknadno zahteva, da ji v roku sedmih dni od prejema zahteve v portalu eRevizija, vendar ne kasneje kot v roku sedem let od pravnomočnosti odločitve o zahtevku za revizijo, omogoči ponovni dostop do dokumentacije, vložene oziroma izmenjane prek portala eRevizija.

(6)Če zaradi tehničnih težav portal eRevizija pred iztekom posameznega roka ne deluje, se lahko informacije ali dokumenti vložijo pisno neposredno pri naslovniku ali po pošti priporočeno s povratnico najpozneje do konca naslednjega delovnega dne po izteku roka. V enakem roku se v tem primeru lahko vložijo tudi elektronsko, če ima naslovnik na voljo informacijski sistem za sprejem elektronskih vlog, v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis. V tem primeru mora biti informacija ali dokument podpisan z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Čas nedelovanja portala eRevizija se objavi na tem portalu. Pošiljatelj po ponovni vzpostavitvi delovanja informacije ali dokumente naknadno pošlje še prek portala eRevizija, kjer se postopek nadaljuje.«. V devetem odstavku se v drugi alineji beseda »predrevizisjkega« nadomesti z besedo »predrevizijskega«. V četrti alineji se beseda »predrevijskih« nadomesti z besedo »predrevizijskih«, beseda »postopkih« pa se nadomesti z besedo »postopkov«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Za potrebe delovanja portala eRevizija se lahko obdelujejo naslednji osebni podatki registriranih uporabnikov: osebno ime, kontaktni podatki, uporabniško ime in geslo, podatki o subjektih, v imenu katerih uporabnik opravlja dejanja na portalu eRevizija, podatki o uporabniških pravicah posameznega uporabnika in njegov naslov internetnega protokola. Osebni podatki, navedeni v profilu uporabnika, se hranijo največ pet let od zadnje prijave uporabnika. Osebni podatki, potrebni za zagotavljanje zahtev iz tretjega odstavka tega člena, in osebni podatki, vsebovani v prek portala izmenjani dokumentaciji, se hranijo za obdobje iz prvega stavka petega odstavka tega člena.«.

V 16. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Če je vlagatelj v postopku oddaje javnega naročila že vložil zahtevek za revizijo in je bilo o njem že odločeno ali ga je umaknil, vlagatelj v morebitnih pozneje vloženih zahtevkih v istem ali ponovljenem postopku oddaje javnega naročila ali v primeru, ko naročnik nadaljuje ta postopek z novim postopkom na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18, v nadaljnjem besedilu: ZJN-3), točke b) prvega odstavka 42. člena ZJN-3 ali 1. in 2. točke prvega odstavka 22. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 – ZDU-1I in 52/16), ne more več navajati istih kršitev ali drugih kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila, ki so mu bile ali bi mu morale biti znane že ob vložitvi prvega zahtevka, razen če naročnik ni upošteval odločitve Državne revizijske komisije ali če ponavlja isto kršitev.«. V drugem odstavku se za besedo »odločila« črtata vejica in besedilo »da ne gre za kršitev«.

V 16.a členu se besedilo »ali bi lahko bistveno vplivala« črta.

V 28. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »ali bistveno ne more vplivati« črta. V četrtem odstavku se v drugem stavku besedilo »in ministrstvu, pristojnemu za javna naročila« črta.

V 35. členu se v prvem odstavku na koncu drugega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen kadar sta ustno obravnavo predlagala vlagatelj in naročnik. V tem primeru je ustna obravnava obvezna.«.

V 37.a členu se za besedo »sredstev« doda besedilo »in v postopku oddaje javnega naročila, katerega ocenjenega vrednost znaša 10 milijonov eurov ali več, ne glede na vir financiranja«.

V 39. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »ali bistveno ne more vplivati« črta. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Zoper odločitev Državne revizijske komisije ni pritožbe.«.

Za 39. členom se dodata nova 39.a in 39.b člen, ki se glasita:

(1)Zoper odločitev Državne revizijske komisije iz prejšnjega člena je dovoljen upravni spor.

(2)Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, se s tožbo lahko zahteva le ugotovitev nezakonitosti odločitve (ugotovitvena tožba). Rok za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.

(3)Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, v tem sporu začasno zadržanje in začasna ureditev stanja nista dovoljena.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena upravni spor ni dovoljen zoper odločitve Državne revizijske komisije v naslednjih primerih: – če se javno naročilo, ki je predmet odločitve, oddaja po postopku naročila male vrednosti ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, – če je bil zahtevek za revizijo vložen zoper vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo.

(5)Ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, je stranka v tem upravnem sporu kot tožnik lahko vlagatelj zahtevka za revizijo, naročnik ali izbrani ponudnik in kot toženec Državna revizijska komisija.

(6)V upravnem sporu odloča Upravno sodišče na sedežu v Ljubljani. Upravno sodišče mora o tožbi odločiti v 90 dneh od dneva prejema tožbe.

(7)Zoper sodbo Upravnega sodišča pritožba ni dovoljena.

(8)Če je tožnik v tem upravnem sporu postavil zahtevek za povrnitev škode, sodišče ne glede na določbe zakona, ki ureja upravni spor, o zahtevku ne odloči, tožnika pa napoti, naj uveljavlja svoj zahtevek v pravdi v skladu 49. členom tega zakona.

(9)Za namen izvajanja zakona, ki ureja javno naročanje, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, se ne glede na sprožen upravni spor šteje, da je odločitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna z dnem sprejema odločitve Državne revizijske komisije.

V primeru iz druge alineje prvega odstavka 39. člena tega zakona mora naročnik, če se je zahtevek za revizijo nanašal na odločitev o oddaji javnega naročila, novo odločitev sprejeti najpozneje v 30 dneh od prejema odločitve Državne revizijske komisije.«.

V 61. členu se v prvem odstavku besedilo »štiri člane ali članice« nadomesti z besedilom »šest članov ali članic«. Tretji do sedmi odstavek se črtajo.

61.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za predsednika in člana se imenuje, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje: – ima državljanstvo Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik; – ima poslovno sposobnost in splošno zdravstveno zmožnost; – je dopolnil starost 35 let; – ni bil pravnomočno obtožen ali obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je podan razlog za razrešitev v skladu z 61.h členom tega zakona; – mu ni bila pravnomočno izrečena sankcija za prekršek iz tega zakona, zakona, ki ureja javno naročanje, ali zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in – v zadnjih treh letih pred objavo razpisa ni bil član organa politične stranke.

(2)Štirje člani komisije morajo imeti izobrazbo pravne smeri, pridobljeno po programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza pravni izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje, ostali člani pa izobrazbo druge smeri, pridobljeno po programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje.

(3)Predsednik mora imeti izobrazbo pravne smeri, pridobljeno po programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza pravni izobrazbi, pridobljeni po študijskem programu druge stopnje, ter opravljen pravniški državni izpit.«.

Za 61.a členom se dodajo novi 61.b do 61.j člen, ki se glasijo:

(1)Za predsednika in člana se imenuje, kdor izpolnjuje naslednja posebna pogoja: – je osebnostno primeren za opravljanje funkcije in – ima vsaj devet let delovnih izkušenj na področju javnega naročanja.

(2)Za opravljanje funkcije predsednika in člana ni osebnostno primerna oseba, za katero se na podlagi njenega dosedanjega dela, ravnanja oziroma vedenja lahko utemeljeno pričakuje, da funkcije ne bo opravljala strokovno, pošteno oziroma vestno ali da ne bo varovala ugleda ali verodostojnosti Državne revizijske komisije, nepristranskosti in neodvisnosti odločanja.

(1)Prosto mesto predsednika in člana objavi po uradni dolžnosti komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata iz prvega odstavka 61. člena tega zakona ali najpozneje v 15 dneh po prenehanju funkcije iz prve, druge ali tretje alineje prvega odstavka 61.g člena tega zakona ali najpozneje v 15 dneh po razrešitvi iz 61.h člena tega zakona.

(2)Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razpisni rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.

Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 61.a in 61.b člena tega zakona in življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in izkušenj s področja javnega naročanja.

(1)Komisija za presojo ustreznosti kandidatov (v nadaljnjem besedilu: komisija) sodeluje v postopkih imenovanja in razrešitve predsednika in članov.

(2)Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in člana komisije z njegovim soglasjem predlaga Sodni svet izmed svojih članov.

(3)Komisijo za dobo petih let imenuje Državni zbor Republike Slovenije. Mandat predsednika in člana komisije ne preneha, če mu preneha mandat člana Sodnega sveta zaradi izteka mandatne dobe, za katero je bil izvoljen.

(4)Komisija sprejema odločitve z večino glasov.

(5)Predsednik in člani komisije imajo pravico do povrnitve potnih stroškov in do sejnine v višini, ki jo za stalni del sejnine za člane agencij, ustanovljenih za opravljanje regulatornih nalog, določa uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih, agencijah, zavodih in gospodarskih zavodih. Sejnine in povračila stroškov izplača v svoje breme Državni zbor Republike Slovenije.

(6)Administrativno-tehnična opravila za komisijo opravljajo službe Državnega zbora Republike Slovenije.

(1)Komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve najpozneje v 30 dneh po izteku roka za prejem prijav pošlje komisiji iz 61.d člena tega zakona vse prijave, ki so prispele pravočasno in jih ni zavrgla zaradi neizpolnjevanja splošnih pogojev iz 61.a člena tega zakona. Prepozne prijave zavrže.

(2)Po prejemu prijav komisija iz 61.d člena tega zakona te pregleda in s kandidati opravi razgovor ter poda obrazloženo mnenje o izpolnjevanju posebnih pogojev iz 61.b člena tega zakona in ustreznosti kandidata.

(3)Mnenje iz prejšnjega odstavka vroči komisiji Državnega zbora Republike Slovenije, pristojni za mandate in volitve najpozneje v 30 dneh od prejema prijav. Kandidata, ki bo podlagan v imenovanje za posamezno razpisano prosto mesto, izbere komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve izmed kandidatov, ki izpolnjujejo vse pogoje.

(4)Predsednika in člane imenuje Državni zbor Republike Slovenije, na predlog komisije, pristojne za mandate in volitve.

(5)Zoper sklep o zavrnitvi ali zavrženju prijave iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.

(6)Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.

(1)Novoimenovani predsednik in član Državne revizijske komisije nastopi funkcijo najpozneje tri mesece po imenovanju.

(2)Če dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije mandatna doba še ni potekla, novoimenovani predsednik ali član Državne revizijske komisije ne glede na prejšnji odstavek nastopi funkcijo dan po izteku mandatne dobe dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije.

(3)Če je dosedanjemu predsedniku ali članu Državne revizijske komisije mandatna doba že potekla, novi predsednik ali član Državne revizijske komisije pa še ni imenovan, dosedanji predsednik ali član Državne revizijske komisije opravlja funkcijo do imenovanja novega predsednika ali člana Državne revizijske komisije.

(1)Predsedniku in članu funkcija preneha: – če se odpove funkciji, – če izgubi državljanstvo Republike Slovenije, – v primeru smrti, če izgubi poslovno sposobnost ali zdravstveno zmožnost za opravljanje funkcije, ali – po poteku obdobja, za katero je bil imenovan.

(2)Funkcija iz razloga po prvi alineji prejšnjega odstavka preneha 60. dan po prispetju odpovedi v Državni zbor Republike Slovenije.

(3)Šteje se, da je razlog iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, razen v primeru smrti, nastopil z dnem pravnomočnosti odločbe pristojnega organa, razlog iz četrte alineje prvega odstavka tega člena pa z dnem, ko poteče obdobje, za katero je bil imenovan.

(4)O prenehanju funkcije iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena Državni zbor Republike Slovenije izda sklep.

(5)Zoper sklep o prenehanju funkcije je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.

(6)Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.

(1)Predsednika in člana se razreši: – če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, storjeno z zlorabo funkcije, – če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje na kazen zapora daljšo od šestih mesecev ali – če ne izpolnjuje pogojev, ki so določeni za imenovanje na funkcijo, razen v primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Predsednika in člana se lahko razreši tudi, če je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora do šestih mesecev ali na neprostostno kazen, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega je osebnostno neprimeren za opravljanje funkcije.

(1)Predsednika in člana razreši Državni zbor Republike Slovenije.

(2)Pred sprejetjem odločitve na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandate in volitve predlog razrešitve pošlje komisiji iz 61.d člena tega zakona. Komisija iz 61.d člena tega zakona opravi razgovor s predsednikom ali članom, ki se mu omogoči, da poda svoje stališče. Zapis razgovora in mnenje komisija iz 61.d člena tega zakona nemudoma pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. V postopku se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(3)Zoper sklep o razrešitvi je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve sklepa.

(4)Sodišče v upravnem sporu iz prejšnjega odstavka odloča prednostno.

Oseba, ki je bila razrešena po določbah 61.h člena tega zakona, ne more ponovno kandidirati za imenovanje na funkcijo po tem zakonu.«.

V 78. členu se v prvem odstavku 8. točka spremeni tako, da se glasi: »8. stori kršitev, zaradi katere je na podlagi 1., 4., 5. ali 9. točke prvega odstavka ali drugega odstavka 44. člena tega zakona pogodba ali posamezno naročilo neveljavno ali bi moralo biti neveljavno;«.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 60/17) se v 44. členu v drugem odstavku besedilo »devetdeseti dan po njegovi vzpostavitvi« nadomesti z besedilom »1. januarja 2021«.

(1)Predsednik in člani Državne revizijske komisije, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, opravljajo funkcijo do poteka mandata.

(2)Državni zbor Republike Slovenije objavi razpis za dva nova člana Državne revizijske komisije najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)Člane Komisije za presojo ustreznosti kandidatov Sodni svet predlaga v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2)Komisija za presojo ustreznosti kandidatov je imenovana v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja sodne takse, se takse za upravni spor po 39.a členu zakona zaračunajo po tabeli 6.1 taksne tarife, pomnožene s količnikom 30, taksna tarifa za postopek o predlogu za dopustitev revizije pa znaša eno tretjine takse, ki je določena za postopek o reviziji, pomnožena s količnikom 30. Če sodišče dopusti revizijo, se taksa, plačana za postopek o predlogu za dopustitev revizije, všteje v takso za postopek revizije.

Predrevizijski postopek, ki se je z vložitvijo zahtevka za revizijo začel pred uveljavitvijo tega zakona, in revizijski postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončata po dosedanjih predpisih. Revizijski postopek, ki se je začel na podlagi zahtevka za revizijo, vloženega pred uveljavitvijo tega zakona, se dokonča po dosedanjih predpisih.

(1)Določbe 39.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2021.

(2)Zoper odločitev Državne revizijske komisije, ki je vročena pred začetkom uporabe 39.a člena zakona, upravni spor ni dovoljen.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 411-08/19-15/20 Ljubljana, dne 22. novembra 2019 EPA 762-VIII Državni zbor