12. člen

(1)Za analize vzorcev tal se uporabljajo analizne metode, vključno z laboratorijskimi in terenskimi metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom in temeljijo na:

-        merilni negotovosti analiznih metod 50 odstotkov ali manj (k = 2) in

-        meji določljivosti, ki znaša 30 odstotkov ali manj od najnižje vrednosti posamezne nevarne snovi, določene v predpisu, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.

(2)Če za posamezno nevarno snov v tleh iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika zahtev za mejo določljivosti iz druge alineje prejšnjega odstavka ni mogoče opredeliti, se ta določi v skladu z rezultati validacije analizne metode iz prejšnjega odstavka.

(3)Če za posamezno nevarno snov v tleh iz drugega odstavka 10. člena tega pravilnika ni na voljo analiznih metod, ki izpolnjujejo merila v skladu s prvim odstavkom tega člena, se za analizo uporabi najboljša primerljiva razpoložljiva metoda, ki mora biti validirana ter strokovno utemeljena in obrazložena v poročilu o monitoringu kakovosti tal in ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov.

(4)Pri vrednotenju rezultatov analiz in spremembe vsebnosti osnovnih pedoloških parametrov in nevarnih snovi v tleh se poleg merilne negotovosti analizne metode upošteva tudi merilna negotovost vzorčenja tal vključno s heterogenostjo tal.