Razlage Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, sprejete na 79. seji dne 11. 6. 2019

Ker lahko kolektivna pogodba ureja pravice in obveznosti ugodneje od zakona, pomeni, da bi moral delodajalec v konkretnem primeru glede določene pravice upoštevati ureditev iz kolektivne pogodbe, ne glede na to, če bi bila ta pravica sicer manj ugodno že urejena v zakonu. Če je na primer s kolektivno pogodbo določen višji znesek regresa za letni dopust, idr. kot to določa ZDR-1, mora delodajalec zagotavljati te pravice v obsegu, kot to določa zanj veljavna kolektivna pogodba. Samo izjemoma lahko zakon določi, da se s kolektivno pogodbo lahko določi tudi manj ugodne pravice za delavca od zakonsko določenih. Pravica do celega regresa za letni dopust po določbi drugega odstavka 63. člena pripada tudi delavcem, ki so zaposleni za najmanj polovični delovni čas pod pogojem, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi le z enim delodajalcem. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 46/13) Materinski dopust sam po sebi še ne predstavlja obdobja, ko je delavec praviloma sposoben vložiti zahtevo za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči. Izraba materinskega dopusta oziroma zadnji dan izrabe takega dopusta tudi lahko šteje kot skrajni rok za vložitev zahteve za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti. Predsednica Odbora za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije Darja Vižintin Zupančič