Odlok o razglasitvi Fužinarskega naselja Stara Sava na Jesenicah za kulturni spomenik državnega pomena

(1)Za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomeniško območje) se razglasi enota kulturne dediščine Jesenice – Fužinarsko naselje Stara Sava: EŠD 204 skupaj s stavbami in napravami, ki so neločljivi deli tega ambienta (Delavska kasarna, EŠD 202; Cerkev Marije Pomočnice, EŠD 2765; Bucelleni Ruardova graščina, EŠD 5301; Kolpern, EŠD 8777; Pudlovka, EŠD 9704; Plavž, EŠD10064).

(2)Fužinarsko naselje Stara Sava ima kot celota izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo in posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti. Je pomemben del prostora ter dediščine Republike Slovenije. Fužinarsko naselje je kulturni spomenik z urbanističnimi, tehničnimi, arhitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3)Spomeniško območje iz prvega odstavka tega člena je razglašeno z namenom, da se ohrani avtentičnost izvirno oblikovanega prostora, poveča celostna prepoznavnost spomeniškegaobmočja in spodbudi primerna raba, s poudarkom na simbolnem pomenu celote.

(1)Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

-        izoblikovan in ohranjen urbani ambient, ki se je razvijal od 16. do 20. stoletja z visoko stopnjo sožitja med namembnostmi pridobivanja železa in bivanjem v tem prostoru,

-        premišljeno izbrana mikrolokacija ob reki Savi, ki je zagotavljala pogonsko energijo,

-        lokacija v jedru gornjesavske doline, kjer je fužinarstvo vplivalo na gospodarski in družbeni razvoj,

-        interpolacija rekonstruiranih ali delno rekonstruiranih tehničnih objektov ter naprav fužin v odprt javni prostor med delavsko kasarno, dvorcem oziroma graščino in cerkvijo,

-        raznolika arhitektura objektov kot materializirana priča vrhunca gospodarske in duhovne moči jedra železarskega naselja med 17. in 19. stoletjem.

(2)Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

-        prostorska in arhitekturna zasnova stavb in njihovega urejenega zunanjega prostora,

-        vse grajene in urbanistične sestavine graščine, cerkve in delavske kasarne ter rekonstruiranih, prezentiranih tehničnih objektov in naprav nekdanjih fužin, zlasti: skladiščnega objekta Kolpern, plavža z opečnim dimnikom in obodnega zidovja pudlovke,

-        tlorisna zasnova in gabariti dvorca oziroma graščine, cerkve in delavske kasarne,

-        izvirno stavbno pohištvo dvorca oziroma graščine, cerkve in delavske kasarne,

-        osnovna namembnost cerkve in kulturna namembnost dvorca oziroma graščine ter Delavske kasarne.

(3)Spomeniško območje obsega nepremičnine: stavbe št. 964, 967, 968 in 970, vse k. o. 2175 Jesenice; parcele št. 1458/3 (manjši trikotni del parcele, vzhodno od južnega vogala parcele št. 902/224, k. o. 2175 Jesenice), 1458/5, 902/3, 902/4, 905/2, 908/1, 908/2, 910/2, 910/22, 910/26 (severozahodni del parcele, ki se stika z zahodno stranico parcele št. 910/28, k. o. 2175 Jesenice), 910/28, 910/29, 910/31, 910/32, 911/2, 914, 915 in 916/1 (zahodni del parcele, do jugozahodnega vogala parcele št. 1458/6, k. o. 2175 Jesenice), vse k. o. 2175 Jesenice.

(4)Vplivno območje spomeniškega območja obsega nepremičnine: parcele št. 1392/14, 1392/15 (osrednji del parcele), 1392/16 (vzhodni del parcele, do jugovzhodnega vogala parcele št. 904/1, k. o. 2175 Jesenice), 1458/3 (večji del parcele, severozahodno od južnega vogala parcele št. 902/224, k. o. 2175 Jesenice), 1458/6, 2632/8 (severozahodni del parcele, do jugozahodnega vogala parcele št. 910/6, k. o. 2175 Jesenice), 902/108, 902/109, 902/111, 902/113, 902/224, 902/36, 905/1, 906/2, 906/3, 906/4, 907, 909, 910/11, 910/12, 910/13, 910/20, 910/21, 910/26 (južni del parcele, do severozahodnega vogala parcele št. 910/6, k. o. 2175 Jesenice), 910/27, 910/30, 910/33, 910/34, 910/7, 910/8, 910/9, 912, 913, 916/1 (vzhodni del parcele), vse k. o. 2175 Jesenice.

(1)Meji spomeniškega območja in njegovega vplivnega območja sta določeni na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen dne 16. februarja 2004, Uradni list RS, št. 19/04; datoteka z dne 9. oktobra 2018; izvorno merilo 1:1000) in vrisani na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

(2)Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod).

Za kulturni spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje in redno vzdrževanje varovanih sestavin spomenika v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti (gabaritov, oblike, lege, materialov, konstrukcij in barvne podobe),

-        ohranjanje oblikovanih sestavin odprtega prostora, prostorsko usklajenega součinkovanja vseh objektov in naprav nekdanje železarne (Plavž, Kolpern), vedut nanj in iz njega na okolico, zlasti proti strugi Save,

-        ohranjanje sedanje namenske rabe prostora in ustrezne primarne ali kulturne namembnosti objektov,

-        strokovno vzdrževanje in redno obnavljanje vseh grajenih sestavin,

-        strokovno vzdrževanje in obnavljanje ter arboristično nego spominske lipe,

-        prepoved postavljanja ali gradnje dodatnih trajnih ali začasnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje spomenika ali njegovih delov in pod predhodno določenimi kulturnovarstvenimi pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda,

-        zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika ter pravic in dejavnosti lastnikov,

-        zagotavljanje strokovne prenove in vzpostavitev v stanje pred posegom na stroške povzročitelja v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela,

-        posegi za gradnjo in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in prometne infrastrukture so izjemoma lahko dovoljeni pod predhodno določenimi kulturnovarstvenimi pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda, kadar se s posegi dopolnjuje varovanje objektov, prostora in ustreznega namena.

Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:

-        ohranjanje strukture in prostorskih značilnosti grajenega in odprtega območja,

-        ohranjanje vedut na spomenik in iz spomenika, zlasti proti strugi Save,

Za vse posege v spomeniško območje in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje oziroma mnenje Zavoda.

Gornjesavski muzej kot upravljavec kulturnega spomenika izvaja naloge na podlagi načrta upravljanja, ki ga pripravi s strokovno pomočjo Zavoda.

(1)Spomeniško območje se označi s predpisanimi oznakami, ki ne krnijo likovne podobe ali posameznih delov spomeniškega območja.

(2)Število in mikrolokacije oznak se določijo v načrtu upravljanja spomeniškega območja.

Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v tretjem odstavku 2. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00716-1/2019 Ljubljana, dne 7. marca 2019 EVA 2018-3340-0026 Vlada Republike Slovenije Marjan Šarec l.r. predsednik