8. člen

(1)Višina plačila za koncesijo v primeru vračanja neonesnažene podzemne vode v vodonosnik se v uvajalnem obdobju izračuna po naslednji enačbi: V koncesija_R = 0,15 × C × ((Q dej– 80% Q vrnjene) / 2) × ΔT × 4,2 × D, kjer je: – V koncesija_R: višina plačila za koncesijo v primeru vračanja neonesnažene podzemne vode v vodonosnik, izražena v eurih, – C: povprečna letna cena za 1 MJ toplote, ki se pridobi iz ekstra lahkega kurilnega olja ter izračuna iz kurilne vrednosti ekstra lahkega kurilnega olja (ki je 42,6 MJ/kg) in cene ekstra lahkega kurilnega olja v maloprodaji v letu, ki je dve leti pred letom, za katero se določa plačilo za koncesijo. Povprečna letna cena za 1 MJ toplote se izraža v eurih, – Q dej: letna količina iz vseh vrtin odvzete podzemne vode v m 3oziroma zmogljivost objekta za črpanje za obdobje, ko ni na razpolago meritev načrpane podzemne vode, izražena brez enote za količino (m 3), – Q vrnjene: letna količina vrnjene podzemne vode v vodonosnik v m 3, izražena brez enote za količino (m 3), – ΔT: temperaturna razlika med povprečno letno temperaturo podzemne vode na ustju vrtine in 12 °C, izražena brez enote za stopinje ( 0), – D: faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode.

(2)Plačilo za koncesijo iz prejšnjega odstavka se začne zaračunavati po enačbi iz prejšnjega odstavka v letu, ki sledi letu začetka vračanja neonesnažene podzemne vode v vodonosnik, in zaključi v letu, ki sledi letu izteka uvajalnega obdobja.

(3)Višino prve akontacije in poračuna plačila za koncesijo v uvajalnem obdobju določi direkcija na podlagi podatkov za preteklo leto.