4. člen

(1)Nadzorovana območja so tista, kjer:

1.lahko letna efektivna doza preseže 6 mSv,

2.lahko letna ekvivalentna doza za očesne leče preseže 15 mSv,

3.lahko letna ekvivalentna doza za dlani, roke, podlakti ali kožo preseže 150 mSv,

4.je povprečna hitrost doze v osmih urah večja od ali enaka 3 μSv/h,

5.je največja hitrost doze povprečena čez eno minuto večja od ali enaka 60 μSv/h ali

6.obstaja nevarnost razširjanja radioaktivnih snovi, ki bi povzročile kontaminacijo nad predpisanimi mejami.

(2)Izvajalec sevalne dejavnosti v sodelovanju s pooblaščenim izvedencem varstva pred sevanji določi meje nadzorovanega območja in ga, kjer je to mogoče in smiselno, fizično, sicer pa na drug ustrezen način, loči od drugih območij. Če gre za premični vir sevanja, razmeji nadzorovana območja na način, ki je najprimernejši glede na dane okoliščine in čas, v katerem vir sevanja deluje. Izvajalec sevalne dejavnosti vodi evidenco takih nadzorovanih območij. Razmejitev nadzorovanih območij mora biti vključena v oceno varstva pred sevanji, ki je določena v ZVISJV-1 (v nadaljnjem besedilu: ocena varstva pred sevanji).

(3)Izvajalec sevalne dejavnosti na robu nadzorovanega območja in na drugih primernih vidnih mestih namesti oznake, ki opozarjajo na nadzorovano območje in nevarnost sevanja, kjer je to primerno pa tudi na lastnosti vira sevanja v tem območju in tveganje, povezano s tem virom. Oznake, s katerim se opozarja na nevarnost sevanja, so določene v predpisu, ki določa pravila ravnanja in pogoje za uporabo posameznih virov sevanja ter ukrepe sevalne varnosti, ki jih morajo izvajati uporabniki virov sevanja.