Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu

(1)Ta pravilnik podrobneje določa postopek in način izvajanja upravnega nadzora (v nadaljnjem besedilu: nadzor).

(2)Ta pravilnik velja za izvajalce zdravstvene dejavnosti na primarni, sekundarni in terciarni ravni v in izven mreže izvajalcev javne zdravstvene službe (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).

(1)Z nadzorom se ugotavlja in zagotavlja delo izvajalcev v skladu s predpisi s področja opravljanja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega zavarovanja in pacientovih pravic ter področja materialnega poslovanja (skladnost ravnanja).

(2)Nadzor se opravi kot redni ali izredni nadzor.

(1)Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izvaja nadzor nad: - zakonitostjo delovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in namembnostjo rabe sredstev za financiranje zdravstvenih programov in storitev na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, - zakonitostjo izvrševanja nalog, ki jih pristojna zbornica oziroma strokovno združenje s področja zdravstvene dejavnosti opravlja kot javno pooblastilo, in - delom Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke na podlagi zakona, ki ureja zdravila.

(2)V nadzoru iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe II. poglavja tega pravilnika, pri čemer ukrepe iz četrtega odstavka 5. člena in prvega odstavka 10. člena tega pravilnika odredi minister, pristojen za zdravje.

(3)Nadzor iz prvega odstavka tega člena se opravi kot izredni nadzor.

(1)Redni nadzor se opravlja na podlagi programa, ki ga sprejme direktor urada, pristojnega za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu (v nadaljnjem besedilu: urad), do 31. decembra tekočega leta za obdobje naslednjega koledarskega leta. Program se objavi na spletni strani urada.

(2)V programu iz prejšnjega odstavka se določijo: - izvajalci, pri katerih se opravi nadzor, in - strokovna področja nadzora, ki naj se pri izvajalcih iz prejšnje alineje še posebej preučijo.

(3)Pri pripravi programa se upoštevajo tudi predlogi in pobude, ki jih posredujejo bolniki, državni organi, nevladne organizacije in drugi zainteresirani predlagatelji iz tretjega odstavka 80. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17; v nadaljnjem besedilu: zakon).

(4)Izvajalce, pri katerih je načrtovan nadzor, se o tem obvesti v 15 dneh po sprejetju programa.

(1)Predlog za izredni nadzor vsebuje najmanj naslednje podatke: - podatek o izvajalcu, - navedbo domnevno neskladnega ravnanja izvajalca (predmet nadzora) in - obrazložitev domnevno neskladnega ravnanja izvajalca (z morebitnimi dokazili).

(2)Če predlog ne vsebuje podatka iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, se ga ne obravnava. Če predlog ne vsebuje podatka iz tretje alineje prejšnjega odstavka, se od predlagatelja zahteva dopolnitev v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni. Če predlagatelj predloga ne dopolni, se šteje, da od predloga odstopa. Kadar iz predloga izhaja, da je za nadzor pristojen drug organ, urad predlog odstopi pristojnemu organu in o tem obvesti predlagatelja.

(3)Urad lahko pred odločitvijo o začetku izrednega nadzora zahteva pojasnilo glede navedb iz predloga tudi od izvajalca, za katerega je podan predlog, pristojne zbornice ali drugega organa.

(4)Če se na podlagi podatkov iz predloga, pojasnil iz prejšnjega odstavka ali drugih okoliščin ugotovi, da je predlog utemeljen, direktor urada izda sklep o začetku izrednega nadzora. Če predlog za izredni nadzor ni utemeljen, se predlagatelja o tem obvesti z dopisom.

(1)Komisijo za izvedbo nadzora (v nadaljnjem besedilu: komisija) se imenuje za vsak primer posebej in jo sestavlja tri do pet članov. Predsednik komisije je uradna oseba urada.

(2)Predsednik komisije vodi postopek nadzora, usmerja delo drugih članov in vodi pogovore z izvajalcem.

(3)Administrativno podporo komisiji zagotavlja urad.

(4)Za člana komisije ne more biti imenovana oseba: - ki je v zadnjih treh letih z izvajalcem, pri katerem naj se opravi nadzor, poslovno sodelovala, - ki je o vsebini, ki je predmet nadzora, predhodno odločala v okviru drugega organa, ali - za katero so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti.

(5)Vsak posamezni član komisije je pri izvajanju nadzora neodvisen in nepristranski, kar se zagotavlja tudi z izjavo o neodvisnosti, nepristranskosti in molčečnosti, ki jo član podpiše ob imenovanju v komisijo. Če okoliščine, ki vzbujajo dvom o neodvisnosti ali nepristranskosti člana, nastopijo med samim postopkom opravljanja nadzora, kateri koli član o tem nemudoma obvesti urad. Član komisije se s podpisom izjave zavezuje k molčečnosti glede podatkov, za katere izve v okviru nadzora, ki ga izvaja. Za člane, ki niso javni uslužbenci, se glede nasprotja interesov in daril uporabljajo določbe predpisov, ki veljajo za javne uslužbence.

(6)Nagrado in povračilo potnih stroškov članov komisije, ki niso zaposleni na uradu (v nadaljnjem besedilu: zunanji član), določa interni pravilnik ministrstva.

(1)Sklep o začetku nadzora poleg podatkov iz četrtega odstavka 80. člena zakona vsebuje: - navedbo izvajalca, pri katerem se opravi nadzor, - strokovna področja, ki so predmet nadzora, - časovno obdobje nadzora, - plačilo morebitnega zunanjega člana komisije in - pravni pouk.

(2)Sklep o začetku nadzora se vroči članom komisije in nadzorovanemu izvajalcu.

(3)Zoper sklep o začetku nadzora ni pravnega sredstva.

(1)Komisija poleg nadzornih dejanj iz petega odstavka 80. člena zakona opravlja tudi naslednja nadzorna dejanja: - pogovor z direktorjem oziroma drugim zastopnikom izvajalca, - pogovor z drugimi osebami, vključenimi v delovni proces izvajalca na podlagi delovnega ali drugega pogodbenega razmerja.

(2)Pogovori iz prejšnjega odstavka se izvedejo na sedežu urada, sedežu izvajalca ali drugje.

(3)Komisija samostojno odloča o številu in vrsti naključno pregledanih zadev po posameznih področjih, ki so predmet nadzora. Pri odločitvi o številu pregledanih zadev upošteva zlasti: - velikost izvajalca in število zaposlenih pri izvajalcu, - obseg programa zdravstvene dejavnosti, ki ga izvajalec opravlja, - število in strukturo bolnikov oziroma drugih uporabnikov ter - možnosti bolnikov oziroma drugih uporabnikov, da lahko izbirajo med različnimi zdravstvenimi storitvami in izvajalci.

(4)Komisija lahko opravi nadzorna dejanja v prostorih izvajalca tudi brez vnaprejšnje napovedi.

(5)Izvajalec sodeluje s člani komisije, zagotovi dostop v prostore, omogoči pregled zahtevane dokumentacije, ogled objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca ter nemoteno delo komisije.

(1)Komisija v 30 dneh po zaključku nadzornih dejanj pripravi poročilo, ki vsebuje oceno dejanskega stanja. Kadar ugotovi pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri delu izvajalca, v poročilu navede tudi predlog ukrepov, ki jih določa šesti odstavek 80. člena zakona. Poročilo podpišejo vsi člani komisije. Posamezen član komisije lahko v poročilu poda ločeno mnenje.

(2)Oceno dejanskega stanja iz prejšnjega odstavka komisija pripravi ob upoštevanju: 1. listinske in druge dokumentacije, ki se nanaša na predmet nadzora in z njo razpolaga urad, 2. listinske in druge dokumentacije, ki se nanaša na predmet nadzora in jo tekom nadzora pridobi pri ministrstvu, drugih državnih organih oziroma institucijah (npr. pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravstvenem inšpektoratu Republike Slovenije, Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, zbornicah s področja zdravstva z javnimi pooblastili), 3. listinske in druge dokumentacije, ki jo tekom nadzora predloži izvajalec, 4. pogovorov, ki jih opravi s predstavniki izvajalca, bolniki in drugimi uporabniki storitev izvajalca, 5. ugotovitev, ki jih pridobi ob izvajanju ogleda objektov, prostorov, opreme in predmetov izvajalca, 6. podatkov iz uradnih evidenc in 7. morebitnih drugih podatkov, ki se nanašajo na predmet nadzora.

(3)Komisija poročilo posreduje v mnenje izvajalcu, pri čemer mu določi rok za mnenje, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 30 dni. Če izvajalec mnenja ne poda pravočasno, se šteje, da se s poročilom strinja. V okviru mnenja lahko izvajalec predloži morebitna dodatna dokazila, s katerimi utemeljuje pripombe na poročilo.

(4)Kadar iz mnenja izvajalca izhajajo pripombe na poročilo, lahko komisija izvajalca povabi na razčiščevalni sestanek, ki se praviloma opravi na sedežu urada. Na razčiščevalnem sestanku ni mogoče predlagati dodatnih pripomb ali dokazil k poročilu, temveč komisija in izvajalec razčiščujeta zgolj morebitna nesoglasja glede navedb v mnenju in ugotovitev iz poročila ter ponovno preverita presojo takih ugotovitev. Če se izvajalec razčiščevalnega sestanka ne udeleži, se šteje, da pripombe na poročilo umika. O poteku razčiščevalnega sestanka se sestavi kratek zapisnik, ki se v osmih dneh po izvedbi razčiščevalnega sestanka pošlje izvajalcu in vsebuje najmanj: - podatke o sestanku (datum in kraj sestanka, seznam navzočih), - morebitne dopolnitve poročila v obliki sklepov k posameznim ugotovitvam, - podpis zapisnikarja in predsednika komisije.

(5)Poročilo in morebitno mnenje izvajalca oziroma zapisnik razčiščevalnega sestanka komisija pošlje uradu v osmih dneh po izteku roka za podajo mnenja izvajalca oziroma po izvedbi razčiščevalnega sestanka.

(1)Kadar se pri nadzoru ugotovijo pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri delu izvajalca, urad izvajalcu z odločbo odredi ukrepe in določi rok za njihovo izvedbo. Morebitna priporočila izvajalcu so del poročila o nadzoru oziroma posebnega dopisa, ukrepe, ki se predlagajo drugim pristojnim organom, pa urad predlaga s posebnim dopisom.

(2)O izvedbi ukrepov, ki so odrejeni izvajalcu, izvajalec poroča uradu z odzivnim poročilom, ki ga predloži v roku, določenim z odločbo. Realizacijo ukrepov izvajalec dokazuje z listinsko dokumentacijo. Izvajalec v odzivnem poročilu navede ukrepe o realizaciji morebitnih priporočil, ki so izvajalcu predlagani v okviru poročila.

(3)Kadar pomanjkljivosti ali nepravilnosti pri delu izvajalca niso ugotovljene, se nadzor zaključi s poročilom, ki se posreduje izvajalcu v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. Razčiščevalni sestanek se ne glede na morebitne pripombe izvajalca ne opravi, mnenje izvajalca pa je del zaključne dokumentacije o nadzoru.

(4)Kratek povzetek poročila in morebiti odrejenih ukrepov se po izdaji odločbe objavi na spletni strani urada. Povzetek se v primeru izrednega nadzora na njegovo zahtevo posreduje tudi predlagatelju nadzora.

(5)Ne glede na drugi odstavek tega člena direktor izvajalca, kadar gre za javni zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost, odzivno poročilo posreduje svetu zavoda, uradu pa zgolj v vednost. Svet zavoda mesečno spremlja realizacijo ukrepov in o njihovi končni realizaciji obvesti urad v 30 dneh po realizaciji.

(1)Urad s poročilom, odzivnim poročilom in morebitnimi ukrepi oziroma priporočili seznani ministrstvo. Kadar gre za izvajalca, ki zdravstveno dejavnost opravlja na primarni ravni, urad s poročilom, odzivnim poročilom in morebitnimi ukrepi oziroma priporočili seznani tudi občino.

(2)V primeru ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti direktor urada izvajalcu naloži, da poročilo o nadzoru in odzivno poročilo obravnava organ izvajalca, pristojen za kakovost in varnost zdravstvene dejavnosti, in mu o tem poroča v 30 dneh od izdaje odzivnega poročila.

(3)Kadar se pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ugotovijo pri javnem socialno varstvenem zavodu oziroma javnem vzgojno izobraževalnem zavodu, se poročilo o nadzoru v seznanitev posreduje tudi na ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, oziroma na ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje.

(1)Stroške nadzora krije urad.

(2)Stroški nadzora obsegajo: - potne stroške komisije (za potrebe obiska pri nadzorovancu), - morebitne dnevnice članom komisije (za potrebe obiska pri nadzorovancu) in - morebitne stroške dela zunanjih članov komisije (nagrada in povračilo potnih stroškov).

Urad pripravi letno poročilo o izvajanju nadzorov, in sicer do 28. februarja za preteklo koledarsko leto, in ga objavi na spletni strani urada.

Postopki nadzora, ki so se začeli pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17), se zaključijo po dotedanjih predpisih.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu (Uradni list RS, št. 14/95, 72/98, 43/11, 6/12, 77/16 in 64/17 – ZZDej-K).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.