20. člen

(1)Izpuste iz jedrskega ali sevalnega objekta in ravni sevanja v okolju je treba ugotavljati z:

1.neprekinjenim merjenjem emisij,

2.neprekinjenim vzorčenjem in laboratorijskimi meritvami vzorcev,

3.občasnim vzorčenjem in laboratorijskimi meritvami vzorcev,

4.oceno emisije radioaktivnih snovi in z občasnimi meritvami radioaktivnosti teh izpustov,

5.dodatnim občasnim preverjanjem radiološkega stanja v okolju na mestih in na načine, ki omogočijo preverjanje podatkov o emisiji radioaktivnih snovi,

6.sistemi merilnikov za avtomatsko izvajanje meritev, posredovanje rezultatov v oddaljene centre in avtomatsko alarmiranje ob preseženih alarmnih mejah.

(2)Izbira načina merjenja radioaktivnosti iz prejšnjega odstavka je odvisna od značilnosti in količine izpuščenih radionuklidov, pričakovanih časovnih sprememb izpustov radioaktivnih snovi in verjetnosti nastanka nepredvidenih izpustov radioaktivnih snovi, ki zahtevajo takojšnje odkritje.

(3)Meritve in vzorčenje radioaktivnosti v okolju morajo potekati na mestih, kjer je pričakovati največji vpliv (z razširjanjem v ozračju) sevalnega, jedrskega objekta ali drugega objekta in v smeri vodnega toka pri izpustih v površinske vode in podzemne vode. Večino meritev je treba izvajati na istih mestih v daljših obdobjih, da se tako omogoči spremljanje trendov.

(4)V merjenje radioaktivnosti je treba vključiti dodatna merilna in vzorčevalna mesta, ki so v nasprotni smeri prevladujočega vetra in v nasprotni smeri vodnega toka tako, da je možno ocenjevati radiološke razmere ozadja, ter bližnja večja naselja.

(5)Obratovalni monitoring radioaktivnosti v okolici sevalnega, jedrskega ali drugega objekta lahko izvaja samo organizacija, ki izpolnjuje vse pogoje iz 8. člena tega pravilnika in je neodvisna od zavezanca za obratovalni monitoring, zavezanec pa lahko sam izvaja meritve emisije radioaktivnih snovi in upravlja mreže zgodnjega obveščanja.