17. člen

(1)Izpeljana vrednost koncentracije posameznega radionuklida v zraku delovnega okolja se izračuna iz mejne efektivne doze E m, predvidene efektivne doze na enoto vnosa e(g) j,inh in prostornine vdihanega zraka Vz v delovnih urah enega leta na naslednji način: kjer g označuje skupino posameznika in j posamezni radionuklid. Za delavce, razvrščene v kategorijo A izpostavljenih delavcev, je treba uporabiti mejno dozo 20 mSv/leto, za delavce, razvrščene v kategorijo B izpostavljenih delavcev, pa 6 mSv/leto ter prostornino vdihanega zraka 2400 m 3/leto ali 1,2 m 3/h v 2000 urah na leto.

(2)Izpeljana vrednost koncentracije v zraku bivalnega okolja se izračuna na način iz prejšnjega odstavka, le da g označuje starostno skupino posameznika, vrednost E m je 1 mSv/leto in prostornina vdihanega zraka je 7000 m 3/leto ali 0,8 m 3/h v 8766 urah na leto.

(3)V preglednici priloge H ICRP 119 so določene predvidene efektivne doze na enoto vnosa za hlapne in reaktivne pline za različne starostne skupine.

(4)V preglednici priloge C ICRP 119 so določene hitrosti efektivne doze na enoto koncentracije v zraku za izpostavljenost ionizirajočim sevanjem zaradi žlahtnih plinov.