101. člen ZIKS-1G

239. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pravosodni policist zoper obsojenca uporabi prisilna sredstva, če z drugimi pooblastili ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode.

(2)Pravosodni policist uporabi prisilna sredstva tudi zoper osebo, ki ni obsojenec, če: 1. oseba ovira njegovo delo in s tem ogroža varno izvedbo spremstva oziroma varovanja obsojenca zunaj zavoda, ogroža obsojenca, varnost zavoda ali oseb v njem; 2. je oseba zalotena pri kaznivem dejanju ali kršenju javnega reda in miru ter je uporaba prisilnega sredstva nujno potrebna za preprečitev ali odvrnitev nevarnosti ali odvzem prostosti osebi.

(3)Za uporabo prisilnega sredstva v primerih iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ki urejajo pogoje in način uporabe prisilnih sredstev zoper obsojenca.

(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena pravosodni policist prisilnega sredstva ne uporabi zoper vidno bolno, ostarelo ali onemoglo osebo, vidno težkega invalida, vidno nosečo žensko ali žensko, za katero ve, da je noseča, razen če ne more drugače obvladati njenega upiranja ali napada ali če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ljudi, premoženje ali če je zaradi drugih okoliščin njeno življenje ali zdravje neposredno ogroženo.

(5)Pri opravljanju nalog sme pravosodni policist uporabiti naslednja prisilna sredstva: 1. sredstva za vklepanje in vezanje; 2. telesna sila; 3. plinski razpršilec; 4. palica; 5. službeni pes; 6. strelno orožje.

(6)Za uporabo prisilnih sredstev gre takrat, ko pravosodni policist pri opravljanju nalog uporabi katero od sredstev iz prejšnjega odstavka za neposredno delovanje na osebo.«.