Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike ter Upravnega dogovora med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike (BUSSV)

Ratificirata se Sporazum o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike ter Upravni dogovor med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike za izvajanje Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike, sklenjena v Ljubljani 17. januarja 2017.

Sporazum in upravni dogovor se v izvirniku v slovenskem jeziku glasita 1: 1Besedili sporazuma in upravnega dogovora v angleškem jeziku sta na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve. Republika Slovenija in Združene države Amerike (v nadaljevanju država pogodbenica oziroma skupno državi pogodbenici) sta se v želji, da uredita odnos med državama na področju socialne varnosti, dogovorili:

1. V Sporazumu o socialni varnosti med Združenimi državami Amerike in Republiko Slovenijo (v nadaljevanju sporazum) izraz: (a) "državljan" pomeni: za Združene države državljana Združenih držav, kot je opredeljeno v 101. razdelku Zakona o priseljevanju in državljanstvu, kakor je bil spremenjen in dopolnjen, in za Republiko Slovenijo državljana Republike Slovenije po Zakonu o državljanstvu Republike Slovenije, kakor je bil spremenjen in dopolnjen; (b) "zakonodaja" pomeni zakone in predpise, določene v 2. členu tega sporazuma; (c) "pristojni organ" pomeni: za Združene države komisarja za socialno varnost in za Republiko Slovenijo ministrstva, pristojna za zakonodajo iz 2. člena tega sporazuma; (d) "agencija" pomeni: za Združene države Upravo za socialno varnost in za Republiko Slovenijo zavod, sklad ali organ, pristojen za izvajanje zakonodaje iz pododstavka b prvega odstavka 2. člena tega sporazuma; (e) "zavarovalna doba" pomeni dobo plačevanja prispevkov ali dobo dohodkov iz zaposlitve ali samozaposlitve, kot je opredeljena ali priznana kot zavarovalna doba po zakonodaji, po kateri je bila taka doba dopolnjena, ali podobno dobo, če jo ta zakonodaja priznava kot enakovredno zavarovalni dobi; (f) "dajatev" pomeni vsako dajatev v skladu z zakonodajo, določeno v 2. členu tega sporazuma; (g) “osebni podatki” pomenijo podatke, ki se nanašajo na določeno ali določljivo osebo, in podatke, na podlagi katerih je mogoče razločiti posameznikovo identiteto ali ji slediti. Ti med drugim vključujejo: vse identifikacijske oznake posameznika; državljanstvo, apatridnost ali status begunca; dajatve, upravičenost ali druge podatke iz zahtevkov, podatke za stike, zdravstvene podatke ali laične podatke, ki se uporabljajo pri ugotavljanju zdravstvenega stanja; podatke o zakonskih, družinskih ali osebnih razmerjih in podatke o zaposlitvenem, finančnem ali ekonomskem položaju, in (h) "organi za zvezo" pomenijo organe, pooblaščene za posredovanje vprašanj in korespondence za učinkovito izvajanje tega sporazuma. 2. Izrazi, ki niso opredeljeni v tem sporazumu, imajo pomen, kot ga določa ustrezna zakonodaja.

1. Za namene tega sporazuma se uporablja naslednja zakonodaja: (a) za Združene države zakoni, ki urejajo zvezni program starostnega zavarovanja, zavarovanja za preživele družinske člane in invalidskega zavarovanja: (i) II. naslov Zakona o socialni varnosti in predpisi, ki se nanj nanašajo, razen 226., 226A in 228. razdelka tega naslova in predpisov, ki se nanje nanašajo, in (ii) 2. in 21. poglavje Notranjega davčnega zakonika iz leta 1986 in predpisi, ki se nanju nanašajo, in (b) za Republiko Slovenijo: (i) zakoni, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, razen določb, ki se nanašajo na dajatve za preostalo delovno zmožnost, in (ii) samo za namen izvajanja II. dela tega sporazuma zakoni Republike Slovenije, ki urejajo obvezno vključitev v sistem socialnega zavarovanja. 2. Če sporazum ne določa drugače, zakonodaja v prvem odstavku tega člena ne zajema pogodb ali drugih mednarodnih sporazumov ali nadnacionalne zakonodaje o socialni varnosti, sklenjenih med eno izmed držav pogodbenic in tretjo državo, ali njihovih izvedbenih zakonov oziroma drugih predpisov. 3. Določbe tega sporazuma ne vplivajo na obveznosti pogodbenic na podlagi sporazumov o socialni varnosti ali drugih mednarodnih sporazumov, ki ju zavezujejo. 4. Razen v primeru iz naslednjega stavka se ta sporazum uporablja tudi za zakone in predpise, ki spreminjajo ali dopolnjujejo zakonodajo, navedeno v prvem odstavku tega člena. Sporazum se uporablja tudi za prihodnje zakone in predpise, ki določajo nove kategorije uživalcev pravic ali nove dajatve po zakonodaji te države pogodbenice, razen če pristojni organ druge države pogodbenice v treh

(3)mesecih od dneva uradne objave novih zakonov ali predpisov pisno ne obvesti pristojnega organa druge države pogodbenice, da ne namerava razširiti tega sporazuma v tem smislu.

Ta sporazum se uporablja: (a) za vse osebe, za katere velja ali je veljala zakonodaja katerekoli izmed držav pogodbenic, in (b) za vzdrževane in preživele družinske člane oseb, navedenih v točki (a) tega člena, v skladu z zakonodajo, ki se uporablja v katerikoli izmed držav pogodbenic.

1. Če ta sporazum ne določa drugače, se osebe, navedene v 3. členu tega sporazuma, ki prebivajo na ozemlju ene države pogodbenice, obravnavajo enako kot državljani druge države pogodbenice pri uporabi zakonodaje druge države pogodbenice. 2. Če ta sporazum ne določa drugače, se katerekoli določbe zakonodaje države pogodbenice, ki omejujejo upravičenost do dajatev ali njihovo izplačilo zgolj zato, ker oseba ne prebiva na ozemlju te države pogodbenice ali na njem ni prisotna, ne uporabljajo za osebo, ki prebiva na ozemlju druge države pogodbenice.

1. Če ta člen ne določa drugače, se za osebo, ki je zaposlena ali samozaposlena na ozemlju ene od držav pogodbenic, v povezavi s to zaposlitvijo ali samozaposlitvijo uporablja zakonodaja zgolj te države pogodbenice. 2. Če osebo, ki je običajno zaposlena na ozemlju ene države pogodbenice pri delodajalcu na tem ozemlju, delodajalec za omejeno časovno obdobje napoti na ozemlje druge države pogodbenice, se zanjo uporablja zakonodaja le prve države pogodbenice, kakor če bi bila zaposlena na njenem ozemlju, če se pričakuje, da obdobje zaposlitve na ozemlju druge države pogodbenice ne bo preseglo pet

(5)let. 3. Za namene uporabe drugega odstavka tega člena v primeru zaposlenega, ki ga delodajalec na ozemlju Združenih držav s tega ozemlja napoti na ozemlje Republike Slovenije, velja, da med delodajalcem in njegovo podružnico (kot določa zakonodaja Združenih držav) ni razlik, če bi bila ta zaposlitev brez obstoja tega sporazuma zavarovana v skladu z zakonodajo Združenih držav. 4. Drugi in tretji odstavek tega člena se uporabljata za osebe, ki jih delodajalec napoti z ozemlja države pogodbenice na ozemlje tretje države in so med zaposlitvijo na ozemlju tretje države obvezno zavarovane po zakonodaji te države pogodbenice, nato pa jih delodajalec napoti z ozemlja tretje države na ozemlje druge države pogodbenice. 5. Če oseba, ki je običajno samozaposlena na ozemlju ene države pogodbenice, začasno prenese opravljanje svoje samozaposlitvene dejavnosti na ozemlje druge države pogodbenice, se zanjo uporablja zakonodaja le prve države pogodbenice, če se pričakuje, da obdobje samozaposlitve na ozemlju druge države pogodbenice ne bo preseglo pet

(5)let. 6. (a) Za osebo, ki je zaposlena kot častnik ali član posadke na plovilu, ki pluje pod zastavo ene države pogodbenice, in ki bi bila zavarovana v skladu z zakonodajo obeh držav pogodbenic, se uporablja le zakonodaja tiste države pogodbenice, pod zastavo katere pluje plovilo. Za namene prejšnjega stavka plovilo, ki pluje pod zastavo Združenih držav, pomeni plovilo, ki je opredeljeno kot ameriško plovilo v skladu z zakonodajo Združenih držav. (b) Za potujoče zaposlene letalskih prevoznikov, ki opravljajo delo na ozemlju obeh držav pogodbenic in bi bili sicer zavarovani v skladu z zakonodajo obeh držav pogodbenic, se v zvezi s tem delom uporablja le zakonodaja tiste države pogodbenice, na ozemlju katere ima prevoznik sedež. Če pa ti zaposleni prebivajo na ozemlju druge države pogodbenice, se zanje uporablja le zakonodaja te države pogodbenice. 7. (a) Ta sporazum ne vpliva na določbe Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961 ali Dunajske konvencije o konzularnih odnosih z dne 24. aprila 1963. (b) Za državljane države pogodbenice, ki jih na ozemlju druge države pogodbenice zaposli vlada njihove države pogodbenice in ki jih dunajski konvenciji iz pododstavka (a) tega odstavka ne izvzemata iz zakonodaje druge države pogodbenice, se uporablja le zakonodaja prve države pogodbenice. Za namen tega odstavka vključuje zaposlitev pri Vladi Združenih držav zaposlitev pri njenem pomožnem organu. 8. Pristojna organa držav pogodbenic se lahko glede določenih oseb ali kategorij oseb dogovorita o izjemi k določbam tega člena, če se za osebo, ki bi jo to zadevalo, uporablja zakonodaja ene od držav pogodbenic.

1. Če je oseba po zakonodaji Združenih držav dopolnila vsaj šest

(6)četrtletij zavarovanja, vendar po zakonodaji Združenih držav nima zadostne zavarovalne dobe, da bi zadostila zahtevam glede upravičenosti do dajatev, agencija Združenih držav pri ugotavljanju upravičenosti do dajatev po tem členu upošteva zavarovalne dobe, ki se priznajo v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in ne sovpadajo z zavarovalnimi dobami, ki so že priznane skladno z zakonodajo Združenih držav. 2. Pri ugotavljanju upravičenosti do dajatev v skladu s prvim odstavkom tega člena prizna agencija Združenih držav eno

(1)četrtletje zavarovanja za vsakih devetdeset

(90)dni zavarovanja, ki ga potrdi agencija Republike Slovenije. Skupno število četrtletij zavarovanja, ki se priznajo v enem letu, ne more biti višje od štirih (4). 3. Če ni mogoče določiti koledarskega četrtletja posamezne zavarovalne dobe, pridobljene v skladu z zakonodajo Združenih držav, bo agencija Združenih držav domnevala, da se zadevna zavarovalna doba ne prekriva z zavarovalno dobo, pridobljeno v Republiki Sloveniji. 4. Agencija Združenih držav ne upošteva zavarovalnih dob, dopolnjenih pred najzgodnejšim datumom, od katerega se po njeni zakonodaji lahko priznavajo zavarovalne dobe; prav tako agencija Združenih držav ne upošteva zavarovalnih dob, ki ne temeljijo na plačanih prispevkih. 5. Če se upravičenost do dajatve po zakonodaji Združenih držav ugotovi v skladu z določbami iz prvega odstavka tega člena, izračuna agencija Združenih držav sorazmerni znesek osnovnega zavarovanja v skladu z zakonodajo Združenih držav na podlagi: (a) povprečnega zaslužka osebe, ki se prizna izključno po zakonodaji Združenih držav, in (b) sorazmerja med trajanjem zavarovalnih dob osebe, dopolnjenih po zakonodaji Združenih držav, in trajanjem življenjske dobe zavarovanja, kot je določeno v skladu z zakonodajo Združenih držav. Dajatve, ki se izplačajo na podlagi zakonodaje Združenih držav, temeljijo na sorazmernem znesku osnovnega zavarovanja. 6. Upravičenost do dajatve iz Združenih držav, ki izhaja iz prvega odstavka tega člena, se prekine s pridobitvijo zadostnih zavarovalnih dob, ki so po zakonodaji Združenih držav potrebne za ugotovitev upravičenosti do enake ali višje dajatve, ne da bi bilo treba uveljavljati določbo iz prvega odstavka tega člena. 7. 4. člen tega sporazuma se v Združenih državah uporablja na način, ki je skladen z razdelkom 233(c)(4) Zakona o socialni varnosti Združenih držav.

1. Če so pogoji za pridobitev pravice do dajatve po slovenski zakonodaji izpolnjeni brez upoštevanja zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji Združenih držav, agencija Republike Slovenije zagotovi dajatev izključno na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. 2. Če pogoji za pridobitev pravice do dajatve po slovenski zakonodaji samo na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji, niso izpolnjeni, agencija Republike Slovenije pri ugotavljanju upravičenosti do dajatve upošteva tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno po zakonodaji Združenih držav pod pogojem, da se ne prekriva z zavarovalno dobo, priznano po slovenski zakonodaji. 3. Če pogoji za pridobitev pravice do dajatve na podlagi drugega odstavka tega člena niso izpolnjeni, bo agencija Republike Slovenije za slovenske državljane upoštevala tudi dobe, dopolnjene v tretjih državah, s katerimi ima Republika Slovenija sklenjene mednarodne sporazume o socialni varnosti, ki določajo seštevanje dob. 4. Pri priznanju pravice do dajatve iz drugega in tretjega odstavka tega člena agencija Republike Slovenije izračuna višino dajatve na naslednji način: (a) najprej izračuna teoretični znesek dajatve, ki bi ga morala izplačevati, če bi bile vse zavarovalne dobe, ki se seštevajo, dopolnjene po slovenski zakonodaji; (b) na podlagi tega teoretičnega zneska nato izračuna dejanski znesek dajatve, ki se plača v sorazmerju med zavarovalno dobo, dopolnjeno po slovenski zakonodaji, in vsemi zavarovalnimi dobami, ki se seštevajo; (c) pri izračunu teoretičnega zneska dajatve iz pododstavka (a) tega odstavka se pri določitvi osnove za odmero dajatve upoštevajo le zavarovalne dobe, dopolnjene po slovenski zakonodaji. 5. Pri ugotavljanju upravičenosti do dajatve iz drugega in tretjega odstavka tega člena bo agencija Republike Slovenije za vsako četrtletje zavarovanja, ki ga sporoči agencija Združenih držav, upoštevala tri

(3)mesece zavarovalne dobe. 6. Če zavarovalna doba, dopolnjena po slovenski zakonodaji, znaša skupaj manj kot dvanajst

(12)mesecev, se dajatev ne prizna. To ne velja, če obstaja pravica do dajatve po slovenski zakonodaji le na podlagi take krajše zavarovalne dobe. 7. Dodatek za pomoč in postrežbo, invalidnina, dajatve za preostalo delovno zmožnost ali katerakoli druga dajatev, ki ne temelji na plačanih prispevkih in ki se po slovenski zakonodaji ne izplačuje zunaj Republike Slovenije, se izplačujejo, dokler upravičenec prebiva v Republiki Sloveniji.

Državi pogodbenici: (a) sprejmeta vse potrebne upravne dogovore za izvajanje tega sporazuma in imenujeta organe za zvezo; (b) si sporočita vse informacije o ukrepih, ki sta jih sprejeli za izvajanje tega sporazuma, in (c) se čim prej obvestita o vseh spremembah svoje zakonodaje, ki bi lahko vplivale na izvajanje tega sporazuma.

Pristojni organi in agencije držav pogodbenic si v okviru svojih pristojnosti pomagajo pri izvajanju tega sporazuma. Ta pomoč se zagotavlja brezplačno, ob upoštevanju izjem, ki se določijo v upravnem dogovoru.

1. Če notranjepravni predpisi države pogodbenice ne zahtevajo drugače, se osebni podatki, ki jih država pogodbenica po tem sporazumu pošlje drugi državi pogodbenici, obdelujejo izključno za izvajanje tega sporazuma in zakonodaje iz 2. člena tega sporazuma. Tako uporabo urejajo notranjepravni predpisi o varstvu zasebnosti, zaupnosti ali tajnosti osebnih podatkov države pogodbenice prejemnice ter določbe tega sporazuma. 2. Pristojni organi držav pogodbenic se obvestijo o vseh spremembah notranjepravnih predpisov o varstvu zasebnosti, zaupnosti ali tajnosti osebnih podatkov, ki vplivajo na posredovanje osebnih podatkov. 3. Pristojni organ ali agencija, ki zaprosi za osebne podatke ali jih posreduje v skladu s tem sporazumom, mora na zahtevo osebi razkriti: (a) vsebino njenih osebnih podatkov, (b) agencijo prejemnico njenih osebnih podatkov, (c) trajanje uporabe njenih osebnih podatkov in (d) namen in pravno podlago, na podlagi katere so se osebni podatki uporabili oziroma se je zanje zaprosilo. 4. Pristojni organ ali agencija, ki posreduje osebne podatke na podlagi tega sporazuma, v okviru podatkov, s katerimi razpolaga država pogodbenica pošiljateljica, sprejme vse ustrezne ukrepe, da zagotovi, da so posredovani osebni podatki točni in posodobljeni ter omejeni na podatke, ki so potrebni za izpolnitev zaprosila pristojnega organa ali agencije prejemnice. Agencija ali pristojni organ prejemnice v skladu s svojimi notranjepravnimi predpisi popravi, omeji dostop ali izbriše vse netočne ali neažurne posredovane osebne podatke in vse podatke, ki niso potrebni za izpolnitev zaprosila agencije prejemnice, ter pristojni organ ali agencijo druge države pogodbenice nemudoma obvesti o takem popravku. To ne omejuje pravice osebe, da tak popravek, omejitev dostopa ali izbris svojih osebnih podatkov zahteva neposredno od agencij. 5. Agencija pošiljateljica in agencija prejemnica oziroma zadevni pristojni organ učinkovito varuje osebne podatke pred nepooblaščenim ali nezakonitim dostopom, spremembo ali razkritjem.

Če notranjepravni predpisi države pogodbenice ne zahtevajo drugače, se podatki delodajalcev, ki si jih državi pogodbenici pošiljata v skladu s tem sporazumom, uporabljajo izključno za izvajanje tega sporazuma in zakonodaje iz 2. člena tega sporazuma. Tako uporabo urejajo notranjepravni predpisi države pogodbenice prejemnice o varstvu in zaupnosti delodajalčevih podatkov ter določbe tega sporazuma.

1. Če zakonodaja države pogodbenice določa, da je katerikoli dokument, ki se predloži pristojnemu organu ali agenciji te države pogodbenice, v celoti ali delno oproščen plačila pristojbin ali taks, vključujoč konzularne in upravne pristojbine, velja oprostitev tudi za ustrezne dokumente, ki se pri izvajanju tega sporazuma predložijo pristojnemu organu ali agenciji druge države pogodbenice. 2. Za dokumente in potrdila, predložena za namen tega sporazuma, overovitev diplomatskih ali konzularnih organov ni potrebna. 3. Izvode dokumentov, ki jih agencija ene države pogodbenice overi kot verodostojne in točne, agencija druge države pogodbenice sprejme kot take brez dodatnega overjanja. O dokazni vrednosti dokazil, ki jih prejme od kateregakoli vira, dokončno razsodi agencija posamezne države pogodbenice.

1. Pristojni organi in agencije držav pogodbenic si smejo dopisovati neposredno in z vsako osebo, ne glede na to, kje ta prebiva, kadarkoli je to potrebno za izvajanje tega sporazuma. 2. Pristojni organ ali agencija države pogodbenice vloge ali dokumenta ne sme zavrniti zgolj zato, ker je napisan v jeziku druge države pogodbenice. Po potrebi se državi pogodbenici dogovorita o izmenjavi ustreznih vzorčnih dopisov v slovenskem ali angleškem jeziku.

1. S pisno vlogo za dajatve, oddano pri agenciji ene države pogodbenice, se varujejo pravice upravičencev v skladu z zakonodajo druge države pogodbenice, če vlagatelj zaprosi, da se ta upošteva kot vloga po zakonodaji druge države pogodbenice. 2. Če vlagatelj odda pisno vlogo za dajatve agenciji ene države pogodbenice in ne zahteva izrecno, da se vloga omeji na dajatve v skladu z zakonodajo te države pogodbenice, ta vloga varuje tudi pravice upravičencev po zakonodaji druge države pogodbenice, če vlagatelj ob predložitvi navede podatke, da je oseba, za katero se zaproša za dajatve, dopolnila zavarovalne dobe v skladu z zakonodajo druge države pogodbenice. 3. Določbe III. dela tega sporazuma se uporabljajo le za dajatve na podlagi vlog, ki so oddane na datum začetka veljavnosti tega sporazuma ali po njem.

1. Pisna pritožba zoper odločitev agencije ene države pogodbenice se lahko veljavno vloži pri agenciji katerekoli od držav pogodbenic. O pritožbi se odloča v skladu s postopkom in zakonodajo države pogodbenice, ki je izdala izpodbijano odločitev. 2. Katerikoli zahtevek, obvestilo ali pisna pritožba, ki bi po zakonodaji ene od držav pogodbenic morala biti vložena v predpisanem roku pri agenciji te države pogodbenice, pa je bila v istem roku vložena pri agenciji druge države pogodbenice, se upošteva kot pravočasno vložena.

V vsaki zadevi, v kateri se uporabijo določbe 14. ali 15. člena tega sporazuma ali obeh, agencija, ki je prejela zahtevek, obvestilo ali pisno pritožbo, navede datum prejema dokumenta in ga nemudoma pošlje organu za zvezo druge države pogodbenice.

1. Plačila po tem sporazumu se lahko izvršijo v valuti države pogodbenice, ki izvršuje plačila. 2. Če katerakoli država pogodbenica sprejme določbe za omejitev menjave ali nakazil svoje valute zunaj svojega ozemlja, vladi obeh držav pogodbenic nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev izplačila zneskov, ki jih dolguje katerakoli od držav pogodbenic tega sporazuma.

Nesoglasja glede razlage ali uporabe tega sporazuma se rešujejo s posvetovanjem pristojnih organov.

Ta sporazum je mogoče spremeniti z dopolnilnimi sporazumi.

1. Ta sporazum ne omogoča zahtevkov za plačilo dajatve za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti ali zahtevkov za pavšalno dajatev ob smrti, če je oseba umrla, preden je sporazum začel veljati. 2. Pri ugotavljanju upravičenosti do dajatev na podlagi tega sporazuma se upoštevajo zavarovalne dobe v skladu z zakonodajo obeh držav pogodbenic in drugi dogodki pred začetkom njegove veljavnosti. 3. Pri uporabi drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka 5. člena tega sporazuma za osebe, ki jih je delodajalec napotil na delo ali so prenesle svojo samozaposlitveno dejavnost na ozemlje države pogodbenice pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma, velja, da se obdobje zaposlitve ali samozaposlitve začne na dan začetka veljavnosti tega sporazuma. 4. Ugotavljanje upravičenosti do dajatev, zaključeno pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, ne vpliva na pravice, ki iz njega izhajajo. 5. Uporaba tega sporazuma ne povzroči znižanja zneska dajatve, za katero je bila upravičenost ugotovljena pred začetkom veljavnosti sporazuma.

1. Ta sporazum velja do preteka enega

(1)koledarskega leta po letu, ko ena od držav pogodbenic drugi državi pogodbenici pošlje pisno obvestilo o njegovi odpovedi. 2. Če ta sporazum preneha veljati, se pravice do dajatev oziroma njihovega izplačila, pridobljene v skladu z njim, ohranijo, o vsakem vloženem zahtevku, o katerem še ni bilo odločeno do prenehanja veljavnosti sporazuma, pa se odloči v skladu z določbami tega sporazuma.

Ta sporazum začne veljati prvi dan četrtega meseca, ki sledi datumu zadnje od izmenjanih diplomatskih not, s katerima se državi pogodbenici uradno obvestita o končanju njunih notranjepravnih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma. V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta sporazum. SESTAVLJENO v Ljubljani dne 17. januarja 2017 v dveh izvirnikih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni. Republika Slovenija in Združene države Amerike sta se v skladu s točko (a) 8. člena danes sklenjenega Sporazuma o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike, v nadaljnjem besedilu »sporazum«, dogovorili o:

Izrazi iz sporazuma imajo v tem upravnem dogovoru isti pomen kot v sporazumu.

1. Organi za zvezo iz točke (a) 8. člena sporazuma so: (a) za Združene države Amerike Uprava za socialno varnost in (b) za Republiko Slovenijo: (i) za zakonodajo iz pododstavka b(i) prvega odstavka 2. člena sporazuma Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in (ii) za zakonodajo iz pododstavka b(ii) prvega odstavka 2. člena sporazuma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 2. Organi za zvezo, določeni v prvem odstavku tega člena, določijo skupne postopke, metode in dvojezične obrazce, ki so potrebni za izvajanje sporazuma in tega upravnega dogovora.

1. Kadar se zakonodaja ene države pogodbenice uporablja v skladu s katerokoli določbo 5. člena sporazuma, agencija te države pogodbenice na zahtevo delodajalca ali samozaposlene osebe izda potrdilo, da za zaposlenega ali samozaposleno osebo velja ta zakonodaja, in navede obdobje, za katero velja to potrdilo. To potrdilo je dokaz, da je zaposleni ali samozaposlena oseba izvzeta iz zakonodaje o obveznem zavarovanju druge države pogodbenice. 2. Potrdilo iz prvega odstavka tega člena izda: (a) v Združenih državah Amerike Uprava za socialno varnost in (b) v Republiki Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 3. Agencija države pogodbenice, ki izda potrdilo iz prvega odstavka tega člena, v skladu s potrebami agencije druge države pogodbenice organu za zvezo druge države pogodbenice pošlje izvod potrdila ali dogovorjene podatke iz potrdila. 4. Za dogovor o izjemah na podlagi osmega odstavka 5. člena sporazuma sta pristojna: (a) za Združene države Amerike komisar za socialno varnost in (b) za Republiko Slovenijo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

1. Zahtevki za dajatve po sporazumu se vlagajo na obrazcih, o katerih se dogovorijo organi za zvezo držav pogodbenic. 2. Agencija države pogodbenice, pri kateri je bil najprej vložen zahtevek za dajatve v skladu s 14. členom sporazuma, agencijo druge države pogodbenice obvesti o vložitvi zahtevka in posreduje druge podatke, s katerimi razpolaga, ki so potrebni za obravnavo zahtevka. 3. Agencija države pogodbenice, ki prejme zahtevek, ki je bil najprej vložen pri agenciji druge države pogodbenice, agenciji druge države pogodbenice nemudoma sporoči, da je zahtevek prejela in ji posreduje dokaze in druge informacije, s katerimi razpolaga, ki so potrebni za obravnavo zahtevka. 4. Agencija države pogodbenice, pri kateri je bil vložen zahtevek za dajatve, preveri podatke o vlagatelju in njegovih družinskih članih. Organi za zvezo obeh držav pogodbenic določijo, katere podatke je treba preveriti. 5. Agencija prve države pogodbenice na zahtevo obvesti na dvojezičnih obrazcih agencijo druge države pogodbenice o svoji odločitvi glede odobritve ali zavrnitve zahtevka, vloženega skladno s III. delom sporazuma.

1. V skladu z ukrepi, ki jih je treba določiti ob upoštevanju drugega odstavka 2. člena tega upravnega dogovora, agencija ene države pogodbenice na zahtevo agencije druge države pogodbenice za izvajanje sporazuma posreduje podatke, s katerimi razpolaga, v zvezi z zahtevkom za katerokoli navedeno osebo. 2. Za lažje izvajanje sporazuma in tega upravnega dogovora lahko organi za zvezo določijo ukrepe za zagotavljanje elektronske izmenjave podatkov.

Organi za zvezo si izmenjujejo statistične podatke o številu potrdil, izdanih v skladu s 3. členom tega upravnega dogovora, in o plačilih upravičencem v skladu s sporazumom. Ta statistika se izmenja letno na način, ki ga določita organa za zvezo.

1. Kadar se v skladu z 9. členom sporazuma zaprosi za in nudi upravna pomoč, se stroški, razen običajnih stroškov dela in poslovanja agencije, ki zagotavlja pomoč, povrnejo, razen če se pristojni organi ali organi za zvezo držav pogodbenic ne dogovorijo drugače. 2. Agencija ene izmed držav pogodbenic na zaprosilo agenciji druge države pogodbenice brez povračila stroškov zagotovi vse razpoložljive zdravstvene informacije in dokumentacijo v zvezi z invalidnostjo vlagatelja zahtevka ali upravičenca. 3. Kadar agencija države pogodbenice zahteva, da oseba na ozemlju druge države pogodbenice, ki prejema dajatve ali vloži zahtevek za dajatve v skladu s sporazumom, opravi zdravniški pregled, za pregled, če navedena agencija za to zaprosi, poskrbi agencija druge države pogodbenice v skladu s pravili agencije, ki zagotovi pregled, in na stroške agencije, ki zahteva pregled. 4. Agencija ene države pogodbenice povrne dolgovane zneske iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, ko agencija druge države pogodbenice predloži poročilo o stroških.

1. Agencija izplačuje dajatve neposredno upravičencu ali njegovemu pooblaščencu. 2. Na zahtevo agencije iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec najmanj enkrat letno predložiti potrdilo o tem, da še živi.

Pristojni organi se medsebojno pisno obvestijo o spremembah v nazivih organov za zvezo, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati upravni dogovor.

Ta upravni dogovor začne veljati z dnem uveljavitve sporazuma in velja tako dolgo kot sporazum. SESTAVLJENO v Ljubljani dne 17. januarja 2017 v dveh izvirnikih v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.

Za izvajanje sporazuma in upravnega dogovora skrbita ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo, pristojno za zdravje.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 433-02/13-2/11 Ljubljana, dne 11. julija 2017 EPA 940-VI Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik