9. člen MKMŽS

1. Ta člen obravnava nadzor in, kadar je to mogoče, zmanjševanje izpustov živega srebra in živosrebrovih spojin, pogosto izraženih kot „celotna količina živega srebra“, v zemljo in vodo iz upoštevnih točkovnih virov, ki niso obravnavani v drugih določbah te konvencije. 2. Za namene tega člena: (a) „izpusti v zemljo ali vodo“ pomeni sproščanje živega srebra ali živosrebrovih spojin v zemljo ali vodo; (b) „upoštevni vir“ pomeni vsak pomemben antropogeni točkovni vir izpusta v zemljo ali vodo, kakor ga opredeli pogodbenica, ki ni obravnavan v drugih določbah te konvencije; (c) „novi vir“ pomeni vsak upošteven vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se je začela najmanj eno leto po dnevu začetka veljavnosti te konvencije za zadevno pogodbenico; (d) „bistvena sprememba“ pomeni spremembo upoštevnega vira, ki povzroči bistveno povečanje izpustov v zemljo ali vodo, razen spremembe izpustov, ki je posledica predelave stranskih proizvodov. O tem, ali je sprememba bistvena, odloči pogodbenica; (e) „obstoječi vir“ pomeni vsak upošteven vir, ki ni nov vir; (f) „mejna vrednost izpustov v zemljo ali vodo“ pomeni mejno vrednost koncentracije, mase ali stopnje izpustov živega srebra ali živosrebrovih spojin iz točkovnega vira, pogosto izraženo kot „celotna količina živega srebra“. 3. Vsaka pogodbenica najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico določi kategorije upoštevnih točkovnih virov in ta seznam od takrat naprej posodablja. 4. Pogodbenica s takimi viri sprejme ukrepe za nadzor izpustov v zemljo ali vodo in lahko pripravi državni načrt, v katerem določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor izpustov v zemljo ali vodo, ter pričakovane cilje in rezultate. Pogodbenica predloži načrt konferenci pogodbenic najpozneje v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije za to pogodbenico. Če pogodbenica pripravi izvedbeni načrt v skladu z 20. členom, vanj lahko vključi načrt, pripravljen v skladu s tem odstavkom. 5. Ukrepi po potrebi zajemajo eno ali več od naštetega: (a) mejne vrednosti izpustov v zemljo ali vodo za nadzor in, če je to izvedljivo, zmanjšanje izpustov iz upoštevnih virov; (b) uporabo najboljših razpoložljivih tehnik in najboljših okoljskih praks za nadzor izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov; (c) strategijo za nadzor več onesnaževal hkrati, ki bi povečala učinkovitost nadzora nad izpusti živega srebra v zemljo ali vodo; (d) druge ukrepe za zmanjšanje izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov. 6. Pogodbenica takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v petih letih po začetku veljavnosti te konvencije za to pogodbenico vzpostavi evidenco izpustov v zemljo ali vodo iz upoštevnih virov in od takrat naprej to evidenco vodi in posodablja. 7. Konferenca pogodbenic takoj, ko je to mogoče, sprejme usmeritve o: (a) najboljših razpoložljivih tehnikah in najboljših okoljskih praksah ob upoštevanju razlik med novimi in obstoječimi viri in potrebe po zmanjšanju navzkrižnih učinkov med posameznimi okolji na najnižjo mero; (b) metodologiji za pripravo evidenc izpustov v zemljo ali vodo. 8. Vsaka pogodbenica v svoja poročila, ki jih predloži v skladu z 21. členom, vključi informacijo o izvajanju tega člena, zlasti informacije o ukrepih, ki so jih sprejele v skladu s tretjim do šestim odstavkom, in o učinkovitosti ukrepov.