41. člen

(1)Delodajalec lahko določi deljen delovni čas, pri katerem prekinitev ne sme biti krajša od ene ure in ne daljša od dveh ur. Čas prekinitve se ne všteva v delovni čas. S podjetniško kolektivno pogodbo se lahko dogovori daljši čas prekinitve.

(2)V primeru deljenega delovnega časa ima delavec, ki dela krajši delovni čas od polnega, skladno s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravico do dela brez prekinitve.