Zakon o spremembah Zakona o financiranju občin (ZFO-1C)

V Zakonu o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO) se tretji odstavek 6. člena spremeni tako, da se glasi: »(3) Vir financiranja občin so prihodki od 54 % dohodnine, vplačane v predpreteklem letu pred letom, za katero se izračuna skupna primerna poraba občin.«.

Drugi odstavek 11. člena se črta.

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Povprečni stroški za financiranje občinskih nalog iz prejšnjega člena se izračunajo kot povprečni stroški na prebivalca za naslednji dve proračunski leti ob upoštevanju: – tekočih odhodkov in tekočih transferov za te naloge v preteklih štirih letih, ki jih občine sporočajo ministrstvu, pristojnemu za finance, na podlagi zakona oziroma predpisa, izdanega na njegovi podlagi; – povečanega ali zmanjšanega obsega ocenjenih tekočih odhodkov in tekočih transferov za tekoče leto, zaradi učinkov novih in spremenjenih predpisov, sprejetih v preteklem in tekočem letu, ki jih ugotovi ministrstvo, pristojno za področje občinskih nalog iz prejšnjega člena; – zmanjšanja tekočih odhodkov in tekočih transferov za sredstva sofinanciranja teh nalog iz državnega proračuna in od uporabnikov javnih storitev ter zmanjšanja za obvezne dajatve, določene v področnih predpisih, za te naloge, v prejšnjih štirih letih.

(2)Metodologijo za izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog določi vlada z uredbo.

(3)Ministrstvo, pristojno za finance, izračuna povprečne stroške za financiranje občinskih nalog na podlagi metodologije iz prejšnjega odstavka za naslednji dve proračunski leti in jih z obrazložitvami pošlje reprezentativnim združenjem občin najpozneje do 1. julija tekočega leta.

(4)Reprezentativna združenja občin najpozneje do 1. septembra tekočega leta, ministrstvu pristojnemu za finance, sporočijo mnenje k izračunanim povprečnim stroškom za financiranje občinskih nalog.

(5)Postopek za določitev višine povprečnine se začne po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka. V postopku za določitev višine povprečnine se poleg izračunanih povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog iz tretjega odstavka tega člena upošteva tudi okvir za pripravo proračunov sektorja država, ki ga sprejme državni zbor, na podlagi zakona, ki ureja fiskalno pravilo, za naslednji dve proračunski leti, in znesek dohodnine, ki v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona pripada občinam.

(6)Vlada in reprezentativna združenja občin sklenejo dogovor o višini povprečnine za naslednji dve proračunski leti pred predložitvijo predloga državnega proračuna v državni zbor. Če vlada in združenja občin dogovora ne sklenejo, se v predlog državnega proračuna vključi višina povprečnine, ki jo predlaga vlada.

(7)Povprečnino določi državni zbor z zakonom, ki ureja izvrševanje državnega proračuna.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi: Primerno porabo občine za posamezno proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, po enačbi: PPi = (0,61 + 0,13*Ci + 0,06*Pi + 0,12*PMi + 0,04*ŠMi + 0,015*SUi + 0,025*SDi)*P*Oi Pri tem je: – PPi – primerna poraba občine; – Ci – razmerje med dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v posamezni občini in dolžino lokalnih cest in javnih poti na prebivalca v celotni državi; – Pi – razmerje med površino posamezne občine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca; – PMi – razmerje med deležem prebivalcev občine, mlajših od 6 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine; – ŠMi – razmerje med deležem prebivalcev občine od 6 do 15 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine; – SUi – razmerje med deležem prebivalcev občine od 65 do 75 let v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine; – SDi – razmerje med deležem prebivalcev občine, starejših od 75 let, v celotnem prebivalstvu občine in povprečjem teh deležev v državi na dan 1. januarja leta, v katerem se ugotavlja primerna poraba občine; – P – povprečnina; – Oi – število prebivalcev v občini.«.

20. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Občinam, v katerih živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Financiranje dejavnosti in programov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti je lahko neposredno ali posredno.

(2)Neposredno financiranje občinske samoupravne narodne skupnosti iz državnega proračuna se izvaja na podlagi zahteve občinske samoupravne narodne skupnosti, ki jo poda najkasneje do 30. junija tekočega leta za naslednje proračunsko leto na državni organ, pristojen za narodnosti in soglasja občine za neposredno financiranje. Občinska samoupravna narodna skupnost, ki ne poda zahteve za neposredno financiranje, se financira posredno preko občinskega proračuna.

(3)Sredstva iz prvega odstavka tega člena se navedenim občinam oziroma občinskim samoupravnim narodnim skupnostim za vsako proračunsko leto zagotovijo v višini 0,15 % skupne primerne porabe občin.

(4)Sredstva za sofinanciranje nalog iz prvega odstavka tega člena se izračunajo kot povprečni stroški na občino oziroma občinsko samoupravno narodno skupnost za preteklo proračunsko leto ob upoštevanju stroškov dela, stroškov storitev in materialnih stroškov za izvajanje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic avtohtone italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Podrobnejše namene porabe in merila za izračun višine sredstev, ki pripada posameznim občinam oziroma posameznim občinskim samoupravnim narodnim skupnostim, določi vlada z uredbo.

(5)Na podlagi uredbe izda vlada na predlog državnega organa, pristojnega za narodnosti, vsako leto odločbo o višini sredstev, ki pripada posamezni občini oziroma posamezni občinski samoupravni narodni skupnosti.«.

V drugem odstavku 23. člena se peta in šesta alineja spremenita tako, da se glasita: »– upravičenih stroškov za namene iz prve do četrte alineje tega odstavka, če so kot upravičeni stroški določeni v navodilih organa upravljanja sredstev kohezijske politike ali v pogodbi o odobrenih sredstvih strukturne in kohezijske politike Evropske unije, vključno z davkom na dodano vrednost, če ta ni povračljiv, in če ti niso sofinancirani iz sredstev EU; – za plačilo tistih stroškov projektov strukturne in kohezijske politike EU za namene iz prve do četrte alineje tega odstavka, ki so nujno potrebni za izvedbo projekta, vendar jih organ upravljanja v navodilih iz prejšnje alineje ne pripozna kot upravičene stroške, vključno z davkom na dodano vrednost, če ta ni povračljiv.«. V petem odstavku se v drugem stavku besedilo »15. septembra« nadomesti z besedilom »31. avgusta«, tretji stavek pa se spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj in občina skleneta dodatek k pogodbi na podlagi spremembe projekta oziroma novo pogodbo na podlagi uvrstitve novega projekta v načrt razvojnih programov državnega proračuna.«.

Prvi odstavek 24.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Neposredni uporabnik državnega proračuna, pristojen za posamezno investicijo, mora določiti obseg sofinanciranja investicije v skladu z naslednjimi merili: – če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 0,9 – v višini 100 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost; – če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,00 – v višini 90 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost; – če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,10 – v višini 80 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost; – če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,20 – v višini 70 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost; – če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,30 – v višini 60 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost; – če je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v državi manjše od 1,40 – v višini 50 % upravičenih stroškov investicije brez davka na dodano vrednost.«.

26. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Občini se v tekočem letu za organizirano skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave v skladu z zakonom zagotavljajo dodatna sredstva iz državnega proračuna v določenem odstotku v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav. Sredstva se zagotavljajo za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah v višini, določeni v četrtem odstavku tega člena, povečani za 20 %.

(2)Za posamezne naloge iz prejšnjega odstavka se štejejo naloge: – občinskega inšpekcijskega nadzorstva; – občinskega redarstva; – pravne službe; – občinskega pravobranilstva; – notranje revizije; – proračunskega računovodstva; – varstva okolja; – urejanja prostora; – civilne zaščite; – požarnega varstva in – urejanja prometa.

(3)Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, predpiše način evidentiranja in poročanja o realiziranih odhodkih in nakazovanja sredstev iz prvega odstavka tega člena.

(4)Občina je do sredstev državnega proračuna iz prvega odstavka tega člena upravičena za sofinanciranje nalog iz drugega odstavka tega člena v višini 30 % v prejšnjem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje skupnih občinskih uprav, če je vključena v skupno občinsko upravo z najmanj tremi občinami in se zanjo opravlja najmanj ena naloga, ki jih opravljajo zaposleni, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje. Višina sofinanciranja se poveča za pet odstotnih točk za vsako dodatno nalogo, ki jo skupna občinska uprava opravlja za vse občine, vključene v skupno občinsko upravo, pri čemer skupna višina sofinanciranja ne sme preseči 55 % sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah.«.

V letu 2018 občinam, pri katerih prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena zakona, izračunani na podlagi 14. člena zakona, presegajo primerno porabo, ti prihodki pripadajo do višine primerne porabe, nad višino primerne porabe pa le do 85 % razlike med primerno porabo in prihodki od dohodnine iz tretjega odstavka 6. člena zakona, izračunani na podlagi 14. člena zakona.

(1)Ne glede na drugi odstavek 21. člena zakona se občinam v letih 2018, 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023 zagotavljajo sredstva v višini 3 % v obliki nepovratnih sredstev iz državnega proračuna, 3 % pa v obliki povratnih sredstev kot dodatno zadolževanja občin v proračunu države.

(2)Ne glede na drugi odstavek 21. člena zakona se v letih 2020 in 2021 v primeru napovedi pozitivne gospodarske rasti za leto 2020 nepovratna sredstva iz prejšnjega odstavka povečajo, povratna pa znižajo za eno odstotno točko.

(3)Ne glede na drugi odstavek 21. člena zakona se v letih 2022 in 2023 v primeru napovedi pozitivne gospodarske rasti za leto 2022 nepovratna sredstva iz prvega odstavka tega člena povečajo, povratna pa znižajo za dve odstotni točki.

(4)Zadolžitev iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena se ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občin iz drugega odstavka 10.b člena zakona.

(5)Dodatno zadolžitev po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku tega člena odobri ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj, ki obseg dodatne zadolžitve določi v skladu z merili iz prvega odstavka 23. člena zakona. Za to zadolžitev ni treba pridobiti soglasja ministrstva, pristojnega za finance po šestem odstavku 10.a člena zakona.

(6)Sredstva iz drugega odstavka 21. člena zakona se v obsegu iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena v prehodnem obdobju skladno s prejšnjim odstavkom lahko, ne glede na drugi odstavek 23. člena zakona, porabijo tudi za upravljanje z dolgom občine in za odplačilo letnih obveznosti obstoječih dolgov občin, ki so jih najele za izvedbo investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine.

(7)Prehodno obdobje iz drugega in tretjega odstavka tega člena se v primeru negativne gospodarske rasti podaljša za eno leto.

(1)Občina se lahko v letih 2018 in 2019, v skladu s predpisi o zadolževanju občin, dodatno zadolži za lastni delež pri financiranju investicije ali za vračilo izrečenih finančnih popravkov za investicijo, ki je sofinancirana iz proračuna EU, če takšna zadolžitev ne presega največjega obsega možnega zadolževanja iz drugega odstavka 10.b člena zakona za več kot dve odstotni točki in višina dodatne zadolžitve v primeru zadolžitve za lastni delež pri financiranju investicije v posamezni občini ne presega zneska 750.000 eurov.

(2)Obseg zadolževanja občine iz prejšnjega odstavka se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun.

(3)Ministrstvo za finance izdaja soglasja k dodatni zadolžitvi iz prvega odstavka tega člena do skupnega obsega 10 milijonov eurov.

Ne glede na 10.b člen zakona občini, ki na dan 31. decembra 2016 presega največji obseg možnega zadolževanja, ministrstvo, pristojno za finance, v letu 2018 in 2019, izda soglasje k zadolžitvi za upravljanje z dolgom občinskega proračuna skladno z 10.c členom zakona tudi, če se s to zadolžitvijo zadolženost občine ne bo znižala do največjega obsega možnega zadolževanja občine.

(1)Vlada izda predpis iz drugega odstavka spremenjenega 12. člena zakona in predpis iz tretjega odstavka spremenjenega 20. člena zakona v treh mesecih po začetku veljavnosti tega zakona.

(2)Minister, pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, izda predpis iz spremenjenega tretjega odstavka 26. člena zakona v šestih mesecih po začetku veljavnosti tega zakona.

V Zakonu o samoupravnih narodnih skupnostih (Uradni list RS, št. 65/94) se prvi odstavek 18. člena spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za delovanje italijanske oziroma madžarske samoupravne narodne skupnosti v Republiki Sloveniji se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Sredstva za delovanje občinskih samoupravnih narodnih skupnosti se v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije neposredno ali posredno.«.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2018, razen četrtega odstavka spremenjenega 26. člena zakona, ki začne veljati 1. januarja 2020. Do 1. januarja 2020 so občine upravičene do sofinanciranja nalog iz drugega odstavka spremenjenega 26. člena zakona v višini 50% sredstev za plače in druge izdatke ter prispevke delodajalca zaposlenim v skupnih občinskih upravah, povečane za 20%. Št. 411-01/17-19/43 Ljubljana, dne 4. decembra 2017 EPA 2087-VII Državni zbor