Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta energetskega pogodbeništva v določenih objektih Ministrstva za kulturo

(1)Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo določenih objektov Ministrstva za kulturo v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP).

(2)Ta uredba določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objekta, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva v objektih Ministrstva za kulturo.

(3)Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(1)Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo: a)     »javni partner« oziroma »koncedent« je Republika Slovenija; b)     »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; c)     »uporabniki objekta« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekt, opredeljen v 6. členu te uredbe; d)     »koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 5. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar; e)     »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe in v okviru katerega se izvedena storitev plačuje sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (na primer finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot je določen v ZJZP, v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16) in na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije Dokument identifikacije investicijskega projekta energetska sanacija objektov Ministrstva za kulturo, Predinvesticijska zasnova energetska sanacija objektov Ministrstva za kulturo in Investicijski program energetska sanacija objektov Ministrstva za kulturo, Ljubljana, 2016, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) ter na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva energetska sanacija določenih objektov Ministrstva za kulturo se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za energetsko sanacijo javnih objektov v obliki javno-zasebnega partnerstva na način in v obsegu, kot izhaja iz 4., 5. in 6. člena te uredbe.

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(1)Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

(2)Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektih iz 6. člena te uredbe.

(3)Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le, kadar večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

(4)Predmet koncesije iz predhodnih odstavkov se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi.

(5)Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih, ki so v upravljanju Ministrstva za kulturo: OBJEKT NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI UPORABNIKI OBJEKTOV Cankarjev dom Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 3, k. o. Gradišče I

(1721)Parc. št.: 36/1 Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana Narodni muzej Slovenije Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 57, k. o. Ajdovščina

(1725)Parc. št.: 2961, 2960, 2959 Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 174, k. o. Ljubljana mesto

(1728)Parc. št.: 164/2 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana Slovenska filharmonija Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 566, k. o. Ajdovščina

(1725)Parc. št.: 3225 Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana Slovensko narodno gledališče Maribor Slovenska ulica 27, 2000 Maribor Št. stavbe: 2339, k. o. Maribor Grad

(657)Parc. št.: 1505, 1504/2 Slovensko narodno gledališče Maribor, Slovenska ulica 27, 2000 Maribor OBJEKT NASLOV ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PODATKI UPORABNIKI OBJEKTOV Cankarjev dom Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 3, k. o. Gradišče I

(1721)Parc. št.: 36/1 Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana Narodni muzej Slovenije Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 57, k. o. Ajdovščina

(1725)Parc. št.: 2961, 2960, 2959 Narodni muzej Slovenije, Prešernova cesta 20, 1000 Ljubljana Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 174, k. o. Ljubljana mesto

(1728)Parc. št.: 164/2 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška ulica 1, 1000 Ljubljana Slovenska filharmonija Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana Št. stavbe: 566, k. o. Ajdovščina

(1725)Parc. št.: 3225 Slovenska filharmonija, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana Slovensko narodno gledališče Maribor Slovenska ulica 27, 2000 Maribor Št. stavbe: 2339, k. o. Maribor Grad

(657)Parc. št.: 1505, 1504/2 Slovensko narodno gledališče Maribor, Slovenska ulica 27, 2000 Maribor

(2)Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prejšnjega odstavka.

(3)V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša, če se za posamezni objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev tako oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

(4)Koncedent se lahko odloči za pripravo več posameznih razpisov za podelitev koncesije ali pa za vse objekte pripravi enoten razpis.

(1)Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

(3)Koncesijsko razmerje se, če: a)     koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati, b)     je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

(1)Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz: a)     sredstev koncesionarja, b)     sredstev koncedenta in c)     sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

(2)Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

(1)Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

(2)Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo za opravljeno storitev energetskega pogodbeništva.

(3)Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(4)Če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada nagrada v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(5)Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti: a)     izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih, opredeljenih v 6. členu te uredbe; b)     pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi; c)     izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz točke a) tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba; d)     izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.

(3)Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa ZJZP, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.

Obveznosti koncedenta so zlasti: a)     zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi; b)     koncesionarju ponuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta; c)     v skladu z ZJZP in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedenta, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti; d)     v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

Uporabniki objekta imajo zlasti dolžnost: a)     pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisniki; b)     upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter jima omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe; c)     v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe; d)     prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog; e)     obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja; f)      v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov objekta se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo in se izvede ob upoštevanju določb III. dela ZJZP.

(2)Objava javnega razpisa mora vsebovati: a)     navedbo pravne podlage, vključno s to uredbo; b)     predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo; c)     ime in sedež koncedenta; d)     predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije; e)     začetek in predviden čas trajanja koncesije; f)      postopek izbire koncesionarja; g)     pogoje za dostop do razpisne dokumentacije; h)     kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev; i)       zahteve glede vsebine vlog; j)       pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju; k)     pogoje za predložitev skupne vloge; l)       merila za izbiro najugodnejšega kandidata; m)    naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; n)     rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa; o)     druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3)V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da: a)     je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, b)     ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije, c)     ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4)Pri izbiri koncesionarja strokovna komisija iz 15. člena te uredbe upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti: a)     višina prihrankov, b)     obseg ponujenih ukrepov, c)     trajanje koncesijskega razmerja, d)     udeležba koncedenta pri prihrankih, e)     višina investicije.

(5)Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

(1)Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister, pristojen za kulturo.

(2)Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo in ekonomija.

(3)Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno vodenje postopka javnega razpisa.

(1)Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah: a)     faza preverjanja usposobljenosti, b)     faza dialoga, c)     ponudbena faza.

(2)V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3)Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za kulturo, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor.

(4)Med prijavitelji, ki jim je bila priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde(-jo) rešitev (rešitve), ki ustreza(-jo) ciljem in potrebam koncedenta.

(5)Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(6)Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.

(7)Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka in sklenitvi koncesijske pogodbe sprejme minister, pristojen za kulturo.

(8)Strokovna komisija poročila iz drugega in šestega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije.

(1)Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.

(2)Sopodpisniki koncesijske pogodbe so v primeru, da zagotavljajo plačilo za koncesionirano dejavnost, tudi vsi uporabniki objektov, navedeni v 6. členu te uredbe.

(3)Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

(4)V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

(5)V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar uredita določila glede prenosa lastninske pravice na sredstvih, pridobljenih z izvedenimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti na način, da izvedeni ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti ob izteku koncesijske pogodbe brezplačno preidejo v last in posest koncedenta.

(1)Če se spremenijo okoliščine, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.

(2)Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu ter uporabnikom objekta predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.

(2)Vsebina koncesionarjeve dolžnosti iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedent in uporabniki objekta v skladu z ZJZP in koncesijsko pogodbo.

(2)Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha: a)     s prenehanjem koncesijske pogodbe, b)     z odkupom koncesije, c)     z odvzemom koncesije ali d)     s prevzemom koncesije, na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00716-11/2017 Ljubljana, dne 7. decembra 2017 EVA 2017-3340-0017 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik