Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-G)

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16) se za 79. členom dodajo naslov novega podpoglavja ter novi členi 79.a, 79.b, 79.c in 79.č, ki se glasijo:

Umetniški delež v javnih investicijskih projektih je ukrep, s katerim se izvaja obveznost javnih investitorjev, da del sredstev, namenjenih za gradnjo ali obnovo objektov v javni lasti, namenijo za opremo teh objektov ali njihove okolice z umetniškimi deli. Namen izvajanja ukrepa je opremiti in s tem obogatiti javne prostore z umetniškimi deli. Ukrep umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih je v javnem interesu, ki se določa v skladu s kulturnim, vzgojnim, razvojnim, turistično-gospodarskim, simbolnim in identifikacijskim pomenom za državo, občine in naselja. Ukrep umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih izvajajo investitorji, ki so zavezanci za javno naročanje po zakonu, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: investitorji), razen organov lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti, za katere ukrep velja kot priporočilo.

Ukrep umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih investitor izvede pri načrtovanju in izvajanju vseh javnih investicij v novogradnje ali obnove nepremičnin v javni lasti, financiranih ali sofinanciranih z javnimi sredstvi in projektov javno zasebnega investicijskega partnerstva, za katere je v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ukrepa ni treba izvesti, če se investicija nanaša na muzeje ali galerije s področja likovnih in intermedijskih umetnosti, službena stanovanja, počitniške enote, mejne prehode ali gospodarsko javno infrastrukturo, razen zelenih in drugih javnih površin ter z gospodarsko javno infrastrukturo povezanih nepremičnin, ki so javno dostopne. Pri investicijah iz prejšnjega odstavka, pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša manj kot 10.000.000 EUR, se za umetniški delež nameni najmanj 1,25 % vrednosti naročenih gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del. Če bi bilo po izračunu za izvedbo ukrepa na voljo manj kot 2.000 EUR, izvedba ukrepa ni obvezna. Pri investicijah iz prvega odstavka tega člena, pri katerih javno financiranje ali sofinanciranje znaša 10.000.000 EUR ali več, se za umetniški delež nameni najmanj 1 % vrednosti naročenih gradbenih, obrtnih in inštalacijskih del.

Investitorji morajo najmanj 70 odstotkov sredstev iz drugega oziroma tretjega odstavka prejšnjega člena nameniti za izvedbo oziroma odkup likovnih umetniških del, umeščenih v javno dostopne prostore ali drugih umetniških del, ki so neločljivo povezana z javno dostopnimi prostori investitorja in izplačilo nagrad avtorjem iz sedmega odstavka 79.č člena tega zakona. Preostali del sredstev se nameni za stroške izvedbe postopkov, povezanih z ukrepom (arhitekturni natečaji, natečaji za umetniška dela, avtorski honorarji komisij, stroški objav, stroški postavitve), in stroške morebitnih potrebnih ukrepov varstva kulturne dediščine v zvezi z nepremičnino, ki je predmet javne investicije. Pri nepremičninah, ki so v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, kulturni spomeniki, se sredstva iz prejšnjega člena lahko v celoti porabijo za izvedbo ukrepov za varstvo kulturne dediščine. Če se investicija ne nanaša na javno dostopne prostore, se umetniška dela umestijo v druge prostore investitorja, ki so javno dostopni. Če investitor s takimi prostori ne razpolaga, se umetniška dela umestijo na javne površine investitorja v neposredni okolici nepremičnine, v zvezi s katero se izvaja javna investicija, ali v javno dostopne prostore ali na javne površine druge osebe javnega prava, za kar mora investitor pridobiti njeno soglasje. V postopku izbire se smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 79.č člena tega zakona. Ukrep mora biti v celoti izveden pred začetkom uporabe nepremičnine, v zvezi s katero se izvaja javna investicija, kadar to zaradi razlogov, na katere investitor ne more vplivati, ni mogoče, pa najkasneje v enem letu po začetku uporabe te nepremičnine.

Umetniška dela iz prvega odstavka prejšnjega člena se izberejo v postopku javnega natečaja. Javni natečaj za izbiro umetniških del izvede investitor v sodelovanju s strokovno komisijo za izbiro umetniških del (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Javni natečaj se izvede po določitvi višine sredstev iz 79.b člena tega zakona. Strokovno komisijo imenuje investitor. Večino članov komisije imenuje s seznama strokovnjakov, ki ga na svojih spletnih straneh objavi ministrstvo, pristojno za kulturo. Druge člane imenuje investitor po svoji izbiri. Člani strokovnih komisij so za opravljeno delo upravičeni do plačila, ki ne sme preseči petkratnika povprečne neto plače v Republiki Sloveniji v koledarskem letu pred letom izvedbe javnega natečaja. Ministrstvo vodi seznam strokovnjakov iz prejšnjega člena na podlagi javnega poziva. Na seznam strokovnjakov se uvrstijo vsi strokovnjaki, ki delujejo na področju likovnih umetnosti (kiparstva, slikarstva, oblikovanja, fotografije, kritike), intermedijske umetnosti, notranje in krajinske arhitekture in kulturne dediščine. Seznam se mesečno posodablja. Pri pripravi in izvedbi javnega natečaja morajo biti upoštevana načela enakopravnosti, konkurence, anonimnosti, strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti strokovne komisije ter načelo javnosti. Vse osebe, ki sodelujejo v postopku, morajo ves čas postopka spoštovati dolžnost izogibanja nasprotjem interesov, kot je za uradne osebe določena z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije. Javni natečaj vsebuje najmanj naslednje elemente: arhitekturne podlage oziroma načrte, ki celovito predstavijo lokacijo, predmet natečaja, najvišjo končno vrednost umetniškega dela in znesek nagrad avtorjem. Strokovna komisija mora prispele predloge umetniških del oceniti in svoje ocene obrazložiti v skladu s kriteriji umetniške kakovosti predlaganih del in primernosti njihove umestitve v prostor, ki se podrobneje določijo v javnem natečaju. Med prispelimi predlogi izbere tri avtorje, ki prejmejo denarne nagrade, katerih skupna višina ne sme presegati 20 odstotkov najvišje vrednosti umetniškega dela. Če je prispelih predlogov manj kot pet, strokovna komisija izbere samo prvouvrščenega avtorja. Če med prispelimi predlogi po oceni strokovne komisije ni primernih predlogov, se postopek ponovi. Investitor je na predloge komisije vezan. Investitor sklene pogodbo o izvedbi oziroma odkupu predlaganega umetniškega dela s prvouvrščenim avtorjem. Če višina sredstev iz 79.b člena tega zakona to omogoča in če tako predlaga strokovna komisija, se lahko sklene pogodba tudi z več izbranimi avtorji, po vrstnem redu njihove uvrstitve v ocenjevalnem postopku. Denarne nagrade iz prejšnjega odstavka se vštejejo v pogodbeno vrednost. Pogoje in način imenovanja članov strokovnih komisij v skladu s tem členom, način izvedbe javnega natečaja ter podrobnejša merila za določitev plačila članom strokovnih komisij in višine denarnih nagrad avtorjem podrobneje določi minister, pristojen za kulturo.«.

122. člen se spremeni tako, da se glasi: Inšpekcijski nadzor iz prejšnjega člena obsega tudi nadzor nad oddajanjem javne kulturne infrastrukture v upravljanje oziroma v uporabo in nadzor nad izvajanjem ukrepa umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih v skladu z določbami tega zakona.«.

V 127. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Z globo od 1.200 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem organu iz 79.a člena tega zakona, če pri izvedbi ukrepa: – ne upošteva višine sredstev (79.b člen) – ne upošteva predpisanih razmerij porabe in rokov izvedbe (79.c člen) – ne izvede javnega natečaja, ali ne imenuje strokovne komisije ali je ne imenuje po predpisanih pravilih, ali ne upošteva predloga strokovne komisije, ali pri objavi javnega natečaja ne vključi vseh predpisanih elementov natečaja, ali ne izda obrazloženega sklepa o izbiri in nagradah, ali ne sklene pogodbe o izvedbi ali odkupu z izbranim avtorjem (79.č člen). Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba v državnem organu iz tretjega odstavka 79.a člena tega zakona, če ukrepa ne izvede (prvi odstavek 79.a člena).«. Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.

Minister, pristojen za kulturo, sprejme podzakonski akt iz devetega odstavka 79.č člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ministrstvo, pristojno za kulturo, objavi javni poziv iz tretjega odstavka 79.č člena zakona v petih mesecih po uveljavitvi tega zakona, seznam strokovnjakov pa objavi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ukrep umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih se ne izvaja v okviru investicijskih projektov, pri katerih bodo do 1. januarja 2018 objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih del. Pri investicijskih projektih glede katerih bodo objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih del do 1. januarja 2019, višina sredstev za izvedbo ukrepa znaša četrtino vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka 79.b člena zakona. Pri investicijskih projektih glede katerih bodo objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih del do 1. januarja 2020, višina sredstev za izvedbo ukrepa znaša polovico vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka iz 79.b člena zakona. Pri investicijskih projektih glede katerih bodo objavljena javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih del do 1. januarja 2021, višina sredstev za izvedbo ukrepa znaša tri četrtine vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka iz 79.b člena zakona. Višina sredstev za izvedbo ukrepa se začne zagotavljati v predpisani vrednosti iz drugega oziroma tretjega odstavka iz 79.b člena zakona za javna naročila za izvedbo gradbenih, obrtnih ali inštalacijskih del, objavljena po 1. januarju 2021.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 610-01/17-8/33 Ljubljana, dne 19. oktobra 2017 EPA 2133-VII Državni zbor