Pravilnik o dispečerski službi zdravstva

Ta pravilnik ureja organizacijo, pogoje in način dela dispečerske službe zdravstva (v nadaljnjem besedilu: DSZ) v Republiki Sloveniji.

(1)DSZ deluje neprekinjeno 24 ur na dan, vse dni v letu, sprejema nujne klice z zdravstvenega področja, spremlja, razporeja in koordinira delovanje vseh mobilnih enot nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: NMP), ekip helikopterske nujne medicinske pomoči (v nadaljnjem besedilu: HNMP) in ekip izvajalcev nenujnih prevozov, vodi evidenco razpoložljivih zmogljivosti bolnišnic, urgentnih centrov (v nadaljnjem besedilu: UC) in javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo NMP.

(2)V primeru naravnih ali drugih nesreč, kriznih razmer, vojne ali izrednega stanja oziroma drugih dogodkih, ki zahtevajo prilagoditev dela, spremenjeno organizacijo dela in uporabo posebnih načrtov DSZ, DSZ zagotavlja informacije, ki so potrebne za učinkovito koordiniranje in usmerjanje delovanja zdravstvenega sistema Republike Slovenije.

(1)Izrazi, ki se uporabljajo v tem pravilniku, pomenijo enako kot izrazi iz pravilnika, ki ureja službo nujne medicinske pomoči, in iz pravilnika, ki ureja prevoze pacientov.

(2)Poleg izrazov iz prejšnjega odstavka se v tem pravilniku uporabljajo tudi naslednji izrazi, ki pomenijo:

1.posebni dogodki so okoliščine in dogodki, ki imajo takšen vpliv na delovanje DSZ ali posameznega dispečerskega centra zdravstva, da je potrebna prilagoditev dela, spremenjena organizacija dela in uporaba posebnih načrtov DSZ;

2.rdeča prioriteta je stopnja nujnosti, ugotovljena s Slovenskim indeksom za NMP (v nadaljnjem besedilu: SloIn NMP), ki označuje stanje pacienta, ki ogroža ali bi lahko v kratkem času ogrozilo njegovo življenje;

3.rumena prioriteta je stopnja nujnosti, ugotovljena s SloIn NMP, ki označuje možnost nevarnega stanja, ki lahko ogrozi življenjske funkcije pacienta, oziroma stanje, ki ga mora oceniti zdravnik;

4.zdravstveni dispečer je splošni izraz, ki opredeljuje izvajalca DSZ, ki opravlja delo v sprejemnem ali nadzorno-oddajnem delu dispečerskega centra zdravstva (v nadaljnjem besedilu: DCZ);

5.sprejemni dispečer je izvajalec DSZ, ki opravlja delo v sprejemnem delu DCZ;

6.nadzorno-oddajni dispečer je izvajalec DSZ, ki opravlja delo v nadzorno-oddajnem delu DCZ.

(1)DSZ se organizira kot samostojna organizacijska enota znotraj javnega zdravstvenega zavoda Univerzitetni klinični center Ljubljana.

(2)DSZ se izvaja v DCZ. V Republiki Sloveniji delujeta dva DCZ, in sicer eden v Ljubljani in eden v Mariboru.

(1)DSZ vodi oseba, ki:

-        ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih najmanj druge stopnje,

-        ima najmanj štiri leta vodstvenih izkušenj s področja zunajbolnišnične NMP in izvajanja reševalnih prevozov ali dispečerske službe v zdravstvu,

-        najmanj pet let izkušenj z delom na področju dispečerstva v zdravstvu in

-        izpolnjuje pogoje iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)DCZ vodi oseba, ki:

-        ima zdravstveno izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu najmanj druge stopnje, oziroma zdravstveno izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih najmanj druge stopnje,

-        ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja zunajbolnišnične NMP in izvajanja reševalnih prevozov, od tega najmanj tri leta izkušenj z delom na področju dispečerstva v zdravstvu in

-        izpolnjuje pogoje iz Priloge 1 tega pravilnika.

(3)Podrobnejši pogoji in način imenovanja organov vodenja DSZ se določijo v statutu oziroma internih aktih javnega zdravstvenega zavoda.

(1)DSZ izvajajo:

-        zdravniki, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravilnikom, ki ureja službo NMP,

-        diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki v sprejemnem delu DCZ,

-        najmanj tehniki zdravstvene nege/tehnice zdravstvene nege v nadzorno-oddajnem delu DCZ in

-        drugi delavci z izobrazbo iz Priloge 1 tega pravilnika.

(2)Vsi izvajalci iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati pogoje in zahteve glede izobrazbe in usposobljenosti iz Priloge 1 tega pravilnika.

(3)Obseg programa DSZ se vsako drugo leto od začetka delovanja DSZ do 31. marca v tekočem letu na novo opredeli, pri čemer se upoštevajo:

-        podatki o obremenitvah DSZ iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika,

-        veljavni standardi kakovosti iz 28. člena tega pravilnika,

-        analize opozorilnih nevarnih dogodkov v DSZ,

-        ugotovitve rednih in izrednih nadzorov na področju DSZ.

(4)Za izračun števila sprejemnih dispečerjev se uporablja Erlangov kalkulator za klicne centre, medtem ko se za izračun nadzorno-oddajnih dispečerjev uporablja metoda za izračun iz Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Območja pristojnosti posameznega DCZ (teritorialna pristojnost) so določena v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika. Najmanj vsaka tri leta se na podlagi analiz, ki jih pripravi DSZ, izvaja presoja ustreznosti razdelitve teritorialnih pristojnosti in izvede ustrezna prilagoditev.

(2)V primeru motenj pri delovanju enega od DCZ, nastalih zaradi posebnih dogodkov, njegove naloge prevzame drugi DCZ, v skladu z vnaprej pripravljenim načrtom.

(3)DSZ razporeja mobilne enote NMP, ekipe HNMP in ekipe nenujnih prevozov v skladu z veljavno mrežo, določeno v pravilniku, ki ureja službo NMP, pravilnikom, ki ureja pogoje izvajanja HNMP, in pravilnikom, ki ureja prevoze pacientov, ter pogodbami za izvajanje zdravstvenih storitev z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS).

(4)Ne glede na prejšnji odstavek lahko DSZ pošlje mobilno enoto NMP, ekipo HNMP ali ekipo nenujnih prevozov na intervencijo tudi izven določenega področja pokrivanja, kadar je to smiselno in potrebno za zagotavljanje pravočasne NMP in za učinkovito izvrševanje del in nalog DSZ. V primeru posebnih dogodkov DSZ izvaja razporejanje ekip v skladu s potrebami za učinkovito obvladovanje teh dogodkov.

DSZ se organizira tako, da sta obstoječa DCZ med seboj informacijsko povezana in zagotavljata neprekinjeno stopnjo razpoložljivosti in zanesljivosti tudi v primeru posebnih dogodkov.

Delo v DCZ se deli na:

-        sprejemni del (sprejem klicev, določanje prioritet in dajanje navodil po telefonu) in

-        nadzorno-oddajni del (aktivacija in koordinacija ustreznih ekip, usmerjanje na lokacijo, nadzor nad stanjem sistema NMP v celoti).

Zdravstveni dispečerji pri opravljanju nalog v okviru DSZ pri sprejemu klica uporabljajo SloIn NMP, ki je odločitveni model za:

-        ugotovitev potrebe po NMP,

-        določitev stopnje nujnosti,

-        izbiro in izvedbo ustreznega odziva NMP in

-        dajanje navodil za prvo pomoč prek telefona.

(1)Naloge DSZ so:

1.sprejem nujnih klicev za potrebe NMP (pridobitev podatkov, ki omogočajo varen začetek aktivacije ustrezne ekipe),

2.zagotovitev aktivacije in odziv ustreznih ekip,

3.sprejem naročil za vse vrste reševalnih prevozov,

4.razporejanje in koordinacija mobilnih enot v sistemu NMP, vključno z ekipami HNMP,

5.razporejanje in koordinacija nenujnih in sanitetnih prevozov,

6.koordinacija mobilnih enot mreže javne zdravstvene službe, ki sodelujejo v sistemu NMP,

7.aktivacija prvih posredovalcev,

8.po potrebi preusmeritev kličočega do izbranega osebnega zdravnika oziroma pristojnega izvajalca dežurne službe,

9.zagotavljanje komunikacij znotraj sistema NMP in z drugimi intervencijskimi službami,

10.zbiranje in spremljanje informacij o stanju UC, javnih zdravstvenih zavodov, ki so vključeni v mrežo NMP, in bolnišnic,

11.koordinacija delovanja zdravstvenega sistema ob posebnih dogodkih,

12.vodenje evidence javno dostopnih avtomatskih zunanjih defibrilatorjev (v nadaljnjem besedilu: AED) in njihovih uporabi,

13.obveščanje o lokaciji najbližjega AED v primeru srčnega zastoja,

14.vzdrževanje pregleda nad stanjem sistema NMP,

15.zbiranje podatkov o delovanju sistema NMP,

16.koordiniranje sodelovanja z drugimi intervencijskimi službami,

17.razporejanje mobilnih enot NMP in enot HNMP tako, da se s tem zagotovi čim bolj enakomerna časovna dostopnost storitev NMP,

18.skrb za racionalno izrabo virov za izvajanje nenujnih in sanitetnih prevozov,

19.evidentiranje in dokumentiranje opravljenega dela,

20.priprava obdobnega poročila,

21.priprava predlogov za spremembe mreže NMP in

22.priprava predloga za spremembo teritorialnih pristojnosti posameznega DCZ.

(2)DSZ kontinuirano spremlja delo ekip in nadzira podatke o lokaciji vozil, ki so dana v upravljanje DSZ, razpoložljivosti ekip ter izvedbi intervencije oziroma prevoza z uporabo informacijske in telekomunikacijske opreme, določene v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika. Nadzor lokacije vozil se izvaja zaradi zagotavljanja hitrega odziva, pravilnega izvajanja distribucije prevozov, usmerjanja vozil in uporabe hitrih odločitvenih modelov.

(1)Sporočila o nujnih stanjih, ki zajemajo podatek o nenadno obolelih ali poškodovanih, in naročila za izvedbo nujnih prevozov pacientov sprejema DSZ posredno prek številke 112.

(2)Sporočila (naročila) o potrebi po izvedbi nenujnih prevozih sprejema DSZ neposredno prek dogovorjene telefonske številke ali prek sistema za elektronsko naročanje.

(1)V primeru nujne intervencije rdeče prioritete nadzorno-oddajni dispečer DCZ aktivira najbližjo ustrezno mobilno enoto NMP, ki najpozneje v eni minuti po prejemu aktivacijskega klica začne z izvajanjem intervencije.

(2)DSZ vodi evidenco o vseh intervencijskih časih ekip in o zaznanih odstopanjih obvešča ministrstvo, pristojno za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(1)Po potrebi se v izvajanje NMP za intervencije rdeče prioritete aktivira najbližja ekipa HNMP. Aktivacija se izvede v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje izvajanja HNMP.

(2)Za izvedbo drugih intervencij ali prevozov s helikopterjem v sklopu izvajanja NMP, DSZ po potrebi aktivira zrakoplove v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje izvajanja HNMP, in Načrtom aktiviranja in uporabe državnih zrakoplovov za nujne naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, za nujno medicinsko pomoč, medbolnišnične prevoze, prevoze otrok z inkubatorjem ter za iskanje in reševanje zrakoplovov, sprejetim v skladu z drugim odstavkom 36. člena Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16).

(3)DSZ vodi evidenco o vseh intervencijskih časih ekip HNMP in zrakoplovov, vključenih v izvajanje NMP, ter o zaznanih odstopanjih obvesti ministrstvo.

(1)Vsi nenujni prevozi morajo biti naročeni pri DSZ.

(2)Po prejemu naročila za nenujni prevoz nadzorno-oddajni dispečer naročilo o prevozu odda izvajalcu prevozov v skladu s pogodbo, ki jo ima podpisano z ZZZS, in na spletni strani ZZZS objavljenimi Navodili za uveljavljanje pravic zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, ki jih sprejeme ZZZS za izvajanje zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

(3)DSZ vodi evidenco sprejetih in izvedenih nenujnih prevozov ter evidenco o intervencijskih časih ekip za nenujne prevoze.

(1)DSZ lahko v primerih, ki jih določa SIoIn NMP, preusmeri telefonski klic k izbranemu osebnemu zdravniku oziroma pristojnemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti.

(2)V primeru obvladovanja posebnih dogodkov se v izvajanje službe NMP lahko vključijo tudi razpoložljivo osebje in viri iz zdravstvenih ustanov in koncesionarjev, ki so vključeni v mrežo javne zdravstvene službe in so blizu dogodku.

(1)V primerih neposredne življenjske ogroženosti in v skladu z vsebino SIoIn NMP DSZ aktivira prve posredovalce, ki so najbližje kraju dogodka.

(2)Način aktivacije prvih posredovalcev, ki so del sistema zaščite in reševanja, določa poseben dogovor med DSZ in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: URSZR).

Bolnišnice, UC in javni zdravstveni zavodi, ki so vključeni v mrežo NMP, DSZ zagotavljajo podatke o svojih zmogljivostih. Vrsta podatkov in protokol zagotavljanja sta določena v Prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Javne prireditve morajo biti v skladu s pravilnikom, ki ureja službo NMP, prijavljene in usklajene s pristojnim DCZ v skladu s Prilogo 7, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)V primeru prireditev, ki potrebujejo kadrovsko okrepitev DCZ, njihove stroške krije organizator prireditve.

DSZ se vključuje v sistem zaščite in reševanja:

1.s sprejemanjem klicev prek enotne telefonske številke za klic v sili 112, ki jih posredujejo regijski centri za obveščanje (v nadaljnjem besedilu: ReCO),

2.s souporabo radijskih sistemov zaščite in reševanja,

3.s souporabo sistema za pozivanje,

4.s souporabo drugih informacijskih sistemov in podatkov,

5.s sodelovanjem pri razvijanju novih informacijskih sistemov,

6.s telekomunikacijsko in informacijsko povezavo z ReCO in operativno-komunikacijskimi centri Ministrstva za notranje zadeve – 113 (v nadaljnjem besedilu: OKC),

7.z dogovorom za zajem osnovnih podatkov v zvezi s klicem v sili v ReCO in OKC v skladu s Prilogo 8, ki je sestavni del tega pravilnika,

8.s skupno povezavo s prometnim nadzornim centrom s ciljem zagotavljanja slike dogajanja s kraja dogodka,

9.z dogovori o delovanju v primeru posebnih dogodkov,

10.s posredovanjem podatkov za aktivacijo prvih posredovalcev in

11.s posredovanjem podatkov za aktivacijo policistov, gasilcev in drugih služb sistema zaščite in reševanja.

(1)V primeru posebnih dogodkov se v pristojnem DCZ oblikuje Regijska koordinacijska skupina zdravstva (v nadaljnjem besedilu: RKSZ), ki jo sestavljajo najmanj dva zdravstvena dispečerja in zdravnik-konzultant.

(2)Naloge RKSZ so:

1.analiza trenutnega stanja zunajbolnišničnega in bolnišničnega zdravstvenega sistema,

2.prepoznava in razglasitev množične nesreče (1. Stopnja samostojno, ter 2., 3. in 4. stopnja v skladu s Smernicami za delovanje sistema nujne medicinske pomoči ob množičnih nesrečah, ki jih v skladu z drugim odstavkom 11. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12 in 78/16), pripravi ministrstvo in objavi na svoji spletni strani),

3.koordinacija delovanja zdravstvenega sistema ob posebnih dogodkih,

4.komunikacija z drugimi službami sistema za zaščito in reševanje in drugimi sodelujočimi pri pomoči in reševanju posebnega dogodka,

5.aktiviranje zdravstvenih reševalnih služb, ki niso vključene v mrežo NMP in mrežo izvajalcev nenujnih reševalnih prevozov pacientov zaradi zagotavljanja dodatnih reševalnih ekip in vozil ter komunikacija in koordiniranje dela teh služb,

6.zagotavljanje dodatnih virov za mobilne enote NMP ter za oskrbo pacientov,

7.komunikacija s pristojnimi službami ministrstva in

8.druge naloge glede na razvoj dogodka.

(3)Prostorske in komunikacijske pogoje za delo RKSZ zagotovi DCZ.

(1)Mobilne enote NMP, enote HNMP, izvajalci nenujnih prevozov, UC, javni zdravstveni zavodi, ki so vključeni v mrežo NMP, in bolnišnice imajo za nemoteno in učinkovito komuniciranje in povezljivost z DSZ delujočo informacijsko in telekomunikacijsko opremo v skladu s Prilogo 5 tega pravilnika.

(2)Mobilna enota NMP, enota HNMP in izvajalec nenujnih prevozov zagotavljajo razpoložljive ekipe v skladu s pravilnikom, ki ureja službo NMP, pravilnikom, ki ureja pogoje izvajanja HNMP, in pravilnikom, ki ureja prevoze pacientov, ter pogodbami z ZZZS. Ob nastanku nepredvidenih okoliščin (npr. tehnične okvare vozila, prometna nesreča vozila na intervenciji) o tem in predvidenem času nerazpoložljivosti ekipe nemudoma obvesti pristojni DCZ in takoj pristopi k zagotavljanju nadomestnega vozila. Nadomestno vozilo mora zagotoviti v najkrajšem možnem času in ne več kot v dveh urah, z izjemo nadomeščanja zrakoplovov za potrebe HNMP, kar določa pravilnik, ki ureja pogoje izvajanja HNMP.

(3)Ekipa katerekoli mobilne enote NMP, enote HNMP in izvajalca nenujnih prevozov (v nadaljnjem besedilu: ekipa) takoj po predaji pacienta dispečerju sporoči status prost ali razlog daljše zasedenosti, kadar predaja pacienta traja več kot 15 minut, kar je določen najdaljši predajni čas.

(4)Na poziv dispečerja in zaradi nujnega zagotavljanja neprekinjenega izvajanja NMP ekipa skrajša predajni čas pacienta, pod pogojem, da to dopušča zdravstveno stanje pacienta in kadar količina ter stanje opreme in sanitetno potrošnega materiala v reševalnem vozilu še ustreza minimalnim internim standardom opremljenosti konkretnega izvajalca NMP oziroma kot to določajo pravilnik, ki ureja službo NMP, pravilnik, ki ureja prevoze pacientov, in pravilnik, ki ureja pogoje izvajana HNMP.

(5)Ekipa, ki je vključena v izvajanje NMP, v zvezi s potekom intervencije, ki jo izvaja, DSZ ažurno sporoča naslednje časovne in druge podatke:

1.o sprejemu aktivacijskega klica,

2.o začetku izvajanja intervencije,

3.o prihodu na kraj dogodka,

4.o prihodu do pacienta,

5.o odhodu s kraja dogodka,

6.o prihodu na končno lokacijo,

7.o zaznanih nevarnostih,

8.o potrebnih dodatnih zmogljivostih,

9.o možnosti za pristanek helikopterja,

10.o potrebnih naročilih v sprejemni ustanovi,

11.o stanju pacienta,

12.podatke o pacientu, če ti niso znani vnaprej (ime in priimek ter datum rojstva),

13.o daljši nerazpoložljivosti vozila, kot je določeno in razlogu za to in

14.o drugih pomembnih informacijah na zahtevo zdravstvenega dispečerja.

(6)Ekipa nenujnih prevozov v zvezi s potekom prevoza, ki ga izvaja, DSZ ažurno sporoča naslednje časovne in druge podatke:

1.o sprejemu aktivacijskega sporočila,

2.o začetku izvajanja prevoza,

3.o prihodu na kraj dogodka,

4.o odhodu s kraja dogodka,

5.o prihodu na končno lokacijo,

6.o potrebnih naročilih v sprejemni ustanovi,

7.po potrebi vsako poslabšanje stanje pacienta,

8.o daljši nerazpoložljivosti reševalnega vozila, kot je določeno in razlogu za to,

9.o drugih pomembnih informacijah na zahtevo zdravstvenega dispečerja.

(7)Voznik sanitetnih prevozov v zvezi s potekom prevoza, ki ga izvaja, DSZ ažurno sporoča naslednje časovne in druge podatke:

1.o začetku izvajanja prevoza,

2.o prihodu na kraj dogodka,

3.o odhodu s kraja dogodka,

4.o prihodu na končno lokacijo,

5.po potrebi vsako poslabšanje stanje pacienta,

6.o daljši nerazpoložljivosti sanitetnega vozila, kot je določeno in razlogu o tem,

7.o drugih pomembnih informacijah na zahtevo zdravstvenega dispečerja.

(1)Naročanje nenujnih prevozov se izvaja prek posebne telefonske številke ali prek sistema za elektronsko naročanje. Če ima naročnik informacijski sistem za elektronsko naročanje nenujnih prevozov, za naročanje in spremljanje izvedbe naročenega prevoza uporablja ta sistem.

(2)Za točnost posredovanih podatkov pri naročanju nenujnega prevoza je odgovoren neposredni naročnik prevoza. Za pravilno izpolnjen Nalog za prevoz in pravilno opredelitev vrste reševalnega prevoza (nenujni ali sanitetni), ki mora biti v skladu z navodili iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika, je odgovoren zdravnik, ki je izdal Nalog za prevoz.

(3)Izvedba naročila nenujnega prevoza se izvede v skladu z navodili iz drugega odstavka 15. člena tega pravilnika.

(1)DCZ za potrebe izvajanja dispečerske službe zagotavlja prostore v skladu s Prilogo 9, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2)DCZ za potrebe izvajanja dispečerske službe zagotavlja ustrezno tehnično in programsko opremljenost, ki vsebuje telekomunikacijski in računalniški sistem v skladu s Prilogo 10, ki je sestavni del tega pravilnika.

Enotne oznake DSZ so določene v Prilogi 11, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1)Zagotavljanje kakovosti dela DSZ se izvaja z uporabo metodologije celovitega upravljanja kakovosti.

(2)Za zagotavljanje in upravljanje kakovosti dela DSZ so odgovorne osebe iz 5. člena tega pravilnika.

V DSZ se uporabljajo najmanj naslednji kazalniki kakovosti, ki so podrobneje opisani kot standardi kakovosti v 28. členu tega pravilnika in v Prilogi 12, ki je sestavni del tega pravilnika:

1.odzivni čas DSZ,

2.čas sprejema klica DSZ,

3.skupni čas sprejema klica,

4.čas obravnave klica,

5.skupni čas obravnave klica,

6.aktivacijski čas,

7.reakcijski čas DSZ,

8.izvozni čas,

9.dostopni čas do kraja dogodka,

10.dostopni čas do pacienta,

11.čas obravnave pacienta,

12.skupni čas intervencije,

13.indeks prepoznave srčnega zastoja,

14.začetek stisov prsnega koša pri srčnem zastoju,

15.izvedba defibrilacije z AED pri srčnem zastoju in

16.skladnost s protokoli.

(1)Standard odzivnega časa določa, da DSZ pri delu dosega naslednje rezultate:

-        povprečni odzivni čas deset sekund ali manj,

-        odzivni časi so v 90 % vseh obravnavanih nujnih klicev (112 in 113) dolgi deset sekund ali manj ter v 70 % vseh obravnavanih nenujnih klicev dolgi deset sekund ali manj,

-        odzivni časi za vse obravnavane klice so znotraj dveh minut,

-        neodgovorjenih klicev je manj kot 0,02 % v 90 % vseh obravnavanih nujnih klicev (112 in 113) ter 70 % vseh obravnavanih nenujnih klicev.

(2)Standard časa sprejema in obravnave klica določa, da DSZ pri delu dosega naslednje rezultate:

-        povprečni čas sprejema klica 40 sekund ali manj,

-        časi sprejema klica so v 90 % vseh obravnavanih klicev rdeče prioritete dolgi 40 sekund ali manj ter v 70 % vseh obravnavanih klicev rumene prioritete dolgi 40 sekund ali manj.

(3)Standard aktivacijskega časa določa, da DSZ pri delu dosega naslednje rezultate:

-        povprečni aktivacijski čas za vse obravnavane nujne klice rdeče prioritete je 20 sekund ali manj,

-        aktivacijski časi so v 90 % vseh obravnavanih nujnih klicev rdeče prioritete dolgi 20 sekund ali manj.

(4)Standard reakcijskega časa DSZ določa, da DSZ pri delu dosega naslednje rezultate:

-        povprečni reakcijski čas DSZ v primerih nujnih klicev rdeče prioritete je 60 sekund ali manj,

-        reakcijski časi so v 90 % vseh obravnavanih nujnih klicev rdeče prioritete dolgi 60 sekund ali manj.

(5)Za standard izvoznega in dostopnega časa se uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja službo NMP.

(6)Standard časa intervencije določa, da DSZ pri delu dosega naslednje rezultate:

-        povprečen čas intervencije v primeru nujnih klicev rumene prioritete je 60 minut ali manj,

-        časi intervencije so v 70 % vseh obravnavanih nujnih klicih rumene prioritete dolgi 60 minut ali manj.

(1)Evidentiranje in dokumentiranje opravljenega dela DSZ zagotavlja v elektronski obliki in karseda avtomatizirano. DSZ skrbi za sinhronizacijo časa z referenčnimi centri v Evropski uniji. Evidentirani intervencijski časi v DCZ so merodajni podatki za vse ekipe v pristojnosti posameznega DCZ. Za shranjevanje podatkov se uporablja centralno podatkovno skladišče z zagotovljenim zrcaljenjem podatkov na redundančno lokacijo.

(2)DSZ snema vse telefonske pogovore, radijske komunikacije in slike ter avdio oziroma video posnetke s kraja dogodka in jih hrani za obdobje enega leta.

(3)Elektronske zapise o intervencijah oziroma prevozih DSZ hrani kot del zdravstvene dokumentacije.

(4)Posamezni posnetki so dostopni dispečerju kot pomoč pri reševanju akutnega dogodka za največ šest ur po začetku dogodka oziroma do konca njegove izmene ter vodji izmene in vodji DCZ za največ 12 ur po zaključku dogodka.

(5)Zapisi o nadzoru lokacije vozil, ki so dana v upravljanje DSZ, se shranjujejo za obdobje enega leta.

(6)Vodja DSZ, vodja DCZ, vodja izmene v DCZ in skrbnik sistema imajo dostop do tajnih podatkov stopnje »TAJNO« oziroma »ZAUPNO« v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in internimi akti DSZ.

(1)DCZ enkrat na leto najpozneje do 28. februarja za preteklo leto pripravi ter ministrstvu in ZZZS posreduje poročilo o delu, ki vsebuje:

-        analizo delovanja DSZ,

-        poročilo o doseganju standardov kakovosti,

-        poročilo o obremenitvah služb NMP in

-        morebitne predloge za spremembo mreže NMP, dežurne službe in izvajalcev nenujnih prevozov.

(2)DCZ mesečno posreduje podatke:

-        ZZZS in zavarovalnicam, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje: o izvedenih prevozih po posameznem izvajalcu prevozov,

-        izvajalcu prevozov: o izvedenih prevozih posameznega izvajalca prevozov.

(3)Pooblaščena oseba DCZ na pisno zahtevo posreduje:

-        policiji: podatke o lokaciji reševalnih vozil ter uporabi in utemeljenosti uporabe signalizacije za nujno vožnjo ter podatke in posnetke, ki so potrebni v preiskovalnih postopkih,

-        uradni osebi ministrstva, pooblaščeni za področje NMP: podatke o posameznih posebnih dogodkih, za potrebe informiranja ministra, pristojnega za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister),

-        drugim osebam, ki jim je omogočen dostop do podatkov, na način in v obsegu, kot ga določajo predpisi na področju varstva osebnih podatkov: podatke o obravnavanem klicu in izvedenih postopkih DSZ.

(4)Pooblaščena oseba DCZ na ustno zahtevo posreduje:

-        policiji: ob iskanju pogrešanih oseb podatke, ali je iskano osebo oskrbela NMP in kje trenutno je. Dispečer ali vodja izmene o tem naredita zapisnik;

-        lečečemu zdravniku pacienta: o kontaktnih podatkih sorodnikov, če ti so v bazi. Dispečer ali vodja izmene o tem naredita zapisnik.

(1)Usposabljanja, ki jih mora opraviti izvajalec DSZ, so:

-        osnovni tečaj za delo v DSZ,

-        usposabljanje za delo v DCZ,

-        obnovitveni tečaj za delo v DSZ.

(2)Programi usposabljanj iz prejšnjega odstavka in pogoji, ki jih mora izpolnjevati posameznik, da se lahko udeleži usposabljanj, so določeni v Prilogi 13, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3)Izvajalec DSZ se redno izobražuje. Tri mesece pred iztekom triletnega obdobja po opravljenem osnovnem tečaju za delo v DSZ ali po opravljenem zadnjem obnovitvenem tečaju za delo v DSZ se udeleži obnovitvenega tečaja za delo v DSZ.

(1)Osnovni tečaj za delo v DSZ in obnovitveni tečaj za delo v DSZ izvajajo zdravstveni dispečerji inštruktorji, ki so uspešno zaključili osnovni tečaj za kandidate za inštruktorje v DSZ ob sodelovanju strokovnjakov za področje radijskih komunikacij. Program tečaja iz prejšnjega stavka je v Prilogi 13 tega pravilnika.

(2)Usposabljanje za delo v DSZ izvajajo interni inštruktorji DSZ ob sodelovanju zunanjih sodelavcev, kar določajo interni akti DSZ.

(1)Po uspešno zaključenih usposabljanjih iz prve in druge alineje prvega odstavka 31. člena tega pravilnika pridobi kandidat za delo v DSZ dovoljenje za delo v DSZ z veljavnostjo pet let. Potrdilo in evidenco izvajalcev DSZ vodi DSZ.

(2)Za podaljšanje potrdila o usposobljenosti za delo v DSZ izvajalec DSZ predloži potrdilo o uspešno opravljenem obnovitvenem tečaju za delo v DSZ, ki ne sme biti starejše od treh let.

(1)Nadzor nad delovanjem DSZ obsega upravni in strokovni nadzor nad:

-        organiziranostjo in delovanjem DSZ,

-        ustrezno usposobljenostjo izvajalcev DSZ,

-        dokumentacijo DSZ,

-        porabo finančnih sredstev za delovanje DSZ in

-        uporabo informacijske in telekomunikacijske tehnologije.

(2)Za nadzor nad delom DSZ se smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja službo NMP.

(1)Javni zdravstveni zavod, pri katerem deluje DSZ, vodi ločeno in pregledno stroškovno mesto za pridobitev in porabo vseh sredstev za potrebe delovanja DSZ.

(2)Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka v sklopu priprave polletnega in letnega poročila o porabi sredstev za posamezno stroškovno mesto poroča ministrstvu.

(1)Ministrstvo v sodelovanju z ZZZS letno ovrednoti program DSZ, ki ga v dogovorjenem deležu pokrivajo ZZZS in zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zavarovanje.

(2)Sredstva, namenjena za delovanje DSZ, se porabljajo izključno za delovanje dejavnosti DSZ.

Iz državnega proračuna se lahko financira ali sofinancira izdelava in izvedba vsebinskih in aplikacijskih programov ter nakup opreme za zagotavljanje razvoja in sistemskih rešitev na področju informacijske in telekomunikacijske tehnologije, potrebne za vzpostavitev in delovanje DSZ.

(1)Stroške izvajanja nadzora nad delovanjem DSZ krije ministrstvo, v primeru ugotovljenih kršitev pa DSZ.

(2)Iz državnega proračuna se lahko financirajo druge naloge, ki so potrebne za razvijanje DSZ in za katere se izkaže, da so v javnem interesu, kar potrdi minister.

(1)DSZ mora biti organizirana, opremljena in usposobljena tako, da tudi v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter kriznih razmerah deluje kot sestavni del javne zdravstvene službe v skladu s predpisi o obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in ob upoštevanju strokovnih smernic ministrstva.

(2)Strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih dispečerjev in opremljanje DSZ za delo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v kriznih razmerah lahko sofinancira ministrstvo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.

(1)Začetek delovanja DSZ je dan, ko se prva enota NMP z vsemi svojimi ekipami na zahtevo DSZ vključi v njeno delovanje. V enem mesecu od zahteve iz prejšnjega stavka se klici v sklopu službe NMP in dejavnosti prevozov pacientov usmerijo v DSZ.

(2)Pogoj za vključitev enote NMP, enote HNMP oziroma izvajalca prevozov v DSZ je izpolnjevanje pogojev iz tega pravilnika in zagotovitev števila ekip iz Priloge 1 Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (Uradni list RS, št. 81/15 in 93/15 – popr.), Priloge 2 Pravilnika o prevozih pacientov (Uradni list RS, št. 107/09, 31/10 in 81/15), in sklenjenimi pogodbami z ZZZS.

(3)Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja posebna komisija, ki jo imenuje minister, in deluje od ustanovitve DSZ do vzpostavitve delovanja DSZ.

(4)Vzpostavitev DSZ je dan, ko so v DSZ vključene vse enote NMP in izvajalci prevozov na območju Republike Slovenije. Način vzpostavitve DSZ opredeljuje načrt vzpostavitve DSZ, ki ga sprejme minister najpozneje do začetka delovanja obeh DCZ. Skrajni rok za vključitev enot NMP in izvajalcev prevozov je šest mesecev od termina vključitve, določenega v načrtu vzpostavitve DSZ. Po poteku tega roka enota NMP ali izvajalec prevozov, ki ni vključen v DSZ, ne sme svojih storitev zaračunavati ZZZS in zavarovalnicam, ki sofinancirajo izvajanje prevozov pacientov. Če se enota NMP ali izvajalec prevozov po preteku šestih mesecev od termina vključitve, določenega v načrtu vzpostavitve DSZ, v DSZ ne vključita po lastni krivdi, ministrstvo začne postopek za prenos dejavnosti NMP na drugega izvajalca oziroma pri izvajalcu prevozov postopek za odvzem dovoljenja.

(1)Do začetka delovanja DSZ sredstva za izvedbo programa osnovnega tečaja za delo v DSZ iz 31. člena tega pravilnika zagotavlja ministrstvo.

(2)Financiranje usposabljanja iz prvega odstavka 31. člena tega pravilnika se po začetku delovanja DSZ financira iz lastnih sredstev DSZ.

Do vzpostavitve delovanja DSZ naloge RKSZ iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika opravlja razširjena bolnišnično poveljniška skupina glavne sprejemne bolnišnice.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 0070-86/2016/60 Ljubljana, dne 16. oktobra 2017 EVA 2016-2711-0057 Milojka Kolar Celarc l.r. Ministrica za zdravje Priloga 1: Pogoji za izvajanje DSZ Priloga 2: Podatki o obremenitvah DSZ, ki se uporabljajo za obdobne opredelitve potrebnega števila izvajalcev DSZ Priloga 3: Metoda za izračun števila potrebnih nadzorno-oddajnih dispečerjev v DCZ Priloga 4: Območje pristojnosti posameznega DCZ Priloga 5: Informacijska in telekomunikacijska oprema izvajalcev NMP in prevozov pacientov Priloga 6: Spremljanje stanja bolnišnic, UC in drugih javnih zdravstvenih zavodov, vključenih v mrežo NMP (smiselno glede na dejavnost) Priloga 7: Prijava javne prireditve DSZ Priloga 8: Nabor podatkov, ki jih sprejema in evidentira ReCO oziroma OKC Priloga 9: Minimalni prostorski pogoji za delovanje DCT Priloga 10: Tehnična in programska opremljenost DCZ Priloga 11: Oznake DSZ Priloga 12: Kazalniki kakovosti v DSZ Priloga 13: Programi usposabljanj za izvajalce DSZ