Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-H)

V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17) se 49. člen spremeni tako, da se glasi: Center za socialno delo opravlja naloge, ki so centrom za socialno delo z zakonom poverjene kot javna pooblastila, in naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi. Center za socialno delo opravlja storitve socialne preventive, prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoči družini za dom in organizira skupnostne akcije za socialno ogrožene skupine prebivalstva. Center za socialno delo izvaja krizno namestitev. Krizna namestitev je namestitev posameznika, ki nujno potrebuje takojšnjo pomoč zaradi nasilja v družini ali zaradi drugih okoliščin, ki povzročajo neposredno ogroženost in stisko osebe. Krizna namestitev je kratkotrajna in se izvaja v kriznem centru, ki izvaja storitev prve socialne pomoči, osebne pomoči, nudi sprejem in oskrbo uporabnikov, nudi zatočišče, pripravi ukrepe za vrnitev v domače okolje ali drugo obliko, ki nadomešča domače okolje in sodeluje s centri za socialno delo, vzgojno- izobraževalnimi zavodi in javnimi zavodi s področja zdravstva, policijo ter drugimi državnimi organi in organizacijami, ki so pristojne za obravnavo otrok in mladostnikov. Center za socialno delo opravlja nalogo interventne službe, ki posreduje v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije v primerih ogroženosti otroka, zaznanega nasilja v družini, kadar oseba, ki nima popolne poslovne sposobnosti, ostane brez varstva in oskrbe ali gre za starejšo osebo, ki je brez svojcev in se znajde v hudi stiski. Za občino lahko center za socialno delo opravlja storitve pomoči družini na domu. S ciljem zmanjševanja neenakosti v zdravju, učinkovite identifikacije ranljivih skupin in njihovega vključevanja v preventivne programe zdravstvenega varstva, se center za socialno delo ob izvajanju socialno varstvenih storitev povezuje s pristojnimi organi, organizacijami in nevladnimi organizacijami. Povezovanje poteka na podlagi skupnostnega pristopa in protokolov sodelovanja, ki jih pripravijo pristojna ministrstva. Center za socialno delo lahko opravlja tudi druge storitve in naloge, če je to potrebno zaradi odpravljanja socialnih stisk in težav v posameznem okolju. Center za socialno delo je učna baza za prakso študentov socialnega dela.«.

Za 49. členom se doda nov 49.a člen, ki se glasi: Center za socialno delo se ustanovi kot javni socialno varstveni zavod. Znotraj centra za socialno delo delujejo enote centra za socialno delo, ki so notranje organizacijske enote in so organizirane tudi zunaj sedeža centra za socialno delo. Centri za socialno delo poslujejo tudi v stalnih ali občasnih krajevnih pisarnah, ki so organizirane s sklepom direktorja centra za socialno delo. Na enotah centra za socialno delo se izvajajo socialno varstvene storitve, javna pooblastila in naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi, ter socialnovarstveni programi, pomembni za občino in za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, razen: – vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev (o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence), – vodenje postopkov o pravici do dodatka za veliko družino, – naloge službe za koordinacijo in pomoč žrtvam, – vodenje in organiziranje interventne službe in kriznih centrov in – naloge, ki jih opravljajo koordinatorji obravnave v skupnosti, ki se izvajajo na centru za socialno delo. Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se vodenje postopka o otroškem dodatku izvaja na enoti centra za socialno delo, če se hkrati vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, o pravici do varstvenega dodatka, o pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje ali o subvenciji najemnine. Vlada Republike Slovenije z uredbo določi centre za socialno delo, njihov sedež in teritorialno pristojnost ter enote centra za socialno delo in njihova območja delovanja, tako da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje nalog. Vlada Republike Slovenije vsaka tri leta Državnemu zboru poroča o učinkovitosti delovanja centrov za socialno delo in enot centrov za socialno delo na območjih, kjer so ustanovljeni.«.

Za 49.a členom se doda nov 49.b člen, ki se glasi: Socialno varstvene storitve, javna pooblastila in naloge, ki jih centrom za socialno delo nalagajo drugi predpisi, center za socialno delo opravlja tudi izven poslovnega časa, če je treba posredovati v nujnih in neodložljivih primerih izvajanja pomoči večjim skupinam ogroženega prebivalstva.«.

V prvem odstavku 55. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– predstavniki sveta lokalnih skupnosti v centru za socialno delo;«.

V 56. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Direktor centra za socialno delo imenuje in razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti, na območju katere so prostori enote centra za socialno delo. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo mora imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz 69. člena tega zakona, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po tem zakonu. Mandat pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo traja 5 let. Pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo vodi enoto centra za socialno delo in opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti direktor, zlasti za odločanje o razpolaganju s finančnimi sredstvi za financiranje socialnovarstvenih programov, pomembnih za občino in za sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Direktor centra za socialno delo v natečajno komisijo za vodenje izbirnega postopka za zasedbo prostega delovnega mesta imenuje pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo, kjer je prosto delovno mesto. Direktor centra za socialno delo lahko razreši pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo zlasti v primeru, če ugotovi, da pomočnik direktorja na enoti centra za socialno delo ne opravlja nalog, za katere je pooblaščen, ali če pri svojem delu krši zakon.«. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek. Za prvim stavkom šestega odstavka, ki postane sedmi odstavek, se doda nov stavek, ki se glasi: »Pri centru za socialno delo imenuje in razreši direktorja svet zavoda s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo.«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek. V osmem in devetem odstavku, ki postaneta deveti in deseti odstavek, se besedi »šestega odstavka« nadomestita z besedilom »sedmega odstavka tega člena«.

Za 58. členom se doda nov 58.a člen, ki se glasi: Svet lokalnih skupnosti je kolegijski posvetovalni organ v centru za socialno delo. Naloge, sestava in način oblikovanja sveta lokalnih skupnosti se določijo s statutom ali pravili centra za socialno delo, v skladu z aktom o ustanovitvi.«.

V 68.c členu se v 2. točki za besedilom »določa standarde in« doda besedilo »s soglasjem ministra, pristojnega za socialno varstvo, določa«.

Tretji odstavek 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »Krajevna pristojnost za mladoletno osebo se določa po stalnem oziroma začasnem prebivališču obeh staršev. Če imajo starši prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču večine družinskih članov. Za mladoletno osebo, katere starši ne živijo skupaj, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču tistega od staršev, kateremu je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo oziroma pri katerem mladoletna oseba živi. Če je bila mladoletna oseba zaupana v varstvo in vzgojo obema staršema, se krajevna pristojnost določi po stalnem prebivališču mladoletne osebe. Če je mladoletna oseba s sodno odločbo zaupana v varstvo in vzgojo drugi osebi, se krajevna pristojnost določi po stalnem oziroma začasnem prebivališču te osebe. Če krajevne pristojnosti tako ni mogoče določiti, se določi po kraju, kjer je nastal povod za postopek.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prvi, drugi, tretji in četrti odstavek tega člena so centri za socialno delo pristojni na območju celotne države za socialno varstveno storitev prva socialna pomoč.«.

V 82. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek je za: – postopek v izvrševanju javnih pooblastil na področju ukrepov centra za socialno delo, rejništva in skrbništva, kadar mladoletna oseba ne živi z nobenim od staršev, in – socialno varstvene storitve, postopke v izvrševanju javnih pooblastil ali druge naloge v primerih varstva odraslih oseb, nameščenih v institucionalno varstvo, pristojen center za socialno delo, ki je kot krajevno pristojen začel postopek.«.

Drugi odstavek 85. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sklep iz prejšnjega odstavka izda ministrstvo, pristojno za socialno varstvo, na predlog centra za socialno delo.«.

Za 87. členom se doda nov 87.a člen, ki se glasi: Kadar centri za socialno delo odločajo v upravnih zadevah o pravicah in koristih otroka po 120. in 121. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US), si morajo v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo.«.

V prvem odstavku 98. člena se za sedmo alinejo dodata novi osma in deveta alineja, ki se glasita: »– krizna namestitev; – interventna služba;«. Dosedanje osma, deveta, deseta, enajsta, dvanajsta in trinajsta alineja postanejo deseta, enajsta, dvanajsta, trinajsta, štirinajsta in petnajsta alineja.

Prvi odstavek 105. člena se črta.

Za 105. členom se doda nov 105.a člen, ki se glasi: Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v nadzoru odredi socialni inšpektor izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ali posameznemu zaposlenemu pri izvajalcu dejavnosti socialnega varstva ukrepe, potrebne za odpravo nepravilnosti oziroma za zmanjšanje možnosti za njihovo ponovitev, zlasti: – izdajo posamičnih upravnih aktov, ki jih določajo veljavni predpisi, – pisno opredelitev strokovnih podlag za odločanje o posameznih ukrepih, – pisno opredelitev strokovnih podlag za izbor ustrezne metode strokovnega dela, – sprejetje programa aktivnosti za dvig kakovosti izvajanja storitev, – interno ali verificirano dodatno usposabljanje zaposlenih ali ponovno opravljanje posameznih delov strokovnega izpita, – obvezno vključitev v supervizijo, – prepoved opravljanja dejavnosti izvajalcu dejavnosti socialnega varstva do odprave nepravilnosti, – prepoved izvajanja posameznih strokovnih nalog posameznemu zaposlenemu pri izvajalcu dejavnosti socialnega varstva do odprave nepravilnosti. Na podlagi ugotovljenih nepravilnosti v nadzoru lahko socialni inšpektor pristojnemu organu predlaga: – začetek postopka za razrešitev direktorja, pomočnika direktorja oziroma strokovnega vodje, – začetek postopka za odvzem dovoljenja za delo ali za prekinitev koncesijske pogodbe.«.

Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se osebe, vključene v poskusno izvajanje iz prvega odstavka 79.č člena zakona, za čas usposabljanja pri izvajalcu poskusnega izvajanja obvezno zavarujejo za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni v skladu s tretjim odstavkom 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15 in 40/17). Za te osebe se plačujejo prispevki v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavezanci za plačilo prispevkov so izvajalci poskusnega izvajanja iz tretjega odstavka 79.č člena zakona.

V Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08 in 68/16) se 16. člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Pri centru za socialno delo se z namenom zagotavljanja pomoči žrtvam nasilja, izvajanja interventne službe, povezovanja dejavnosti organov in organizacij ter spremljanja in analiziranja pojavov nasilja v družini oblikuje služba za koordinacijo in pomoč žrtvam. Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam izvaja storitve po zakonu, ki ureja socialno varstvo, nujne ukrepe za varovanje otrokovih koristi po zakonu, ki ureja družinska razmerja, in druge naloge v skladu s predpisi.

(2)Služba za koordinacijo in pomoč žrtvam vključuje interventno službo in krizne centre.«.

Centri za socialno delo, ki bodo določeni z uredbo vlade, nastanejo s spojitvijo dosedanjih centrov za socialno delo. Novi center za socialno delo je pravni naslednik spojenih centrov za socialno delo. Akte o ustanovitvi novih centrov za socialno delo izda ustanovitelj najkasneje tri mesece pred začetkom uporabe tega zakona. Vršilci dolžnosti direktorja vložijo predloge za vpis novih centrov za socialno delo v sodni register najkasneje en mesec pred začetkom uporabe tega zakona. Z dnem vpisa spojitve centrov za socialno delo v sodni register prevzame novi center za socialno delo od centrov za socialno delo, ki so se spojili, vse javne uslužbence, premoženje, sredstva, opremo, pravice in obveznosti, nedokončane zadeve, dokumentacijo in arhivsko gradivo. Predstavnikom sveta v centrih za socialno delo in direktorjem centrov za socialno delo preneha mandat z dnem vpisa spojitve centrov za socialno delo v nove centre za socialno delo v sodni register. Ob prenehanju mandata na podlagi prejšnjega odstavka se direktorje centrov za socialno delo za preostali čas trajanja mandata razporedi na delovno mesto pomočnika direktorja na enoti centra za socialno delo, kot je določeno z aktom o sistemizaciji delovnih mest. Vlada Republike Slovenije imenuje vršilce dolžnosti direktorja brez javnega razpisa. Vršilec dolžnosti direktorja mora imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo iz 69. člena zakona, 5 let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit po zakonu. Pogodbo o zaposlitvi vršilci dolžnosti direktorja sklenejo z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Do prenehanja mandata direktorjev centrov za socialno delo so vršilci dolžnosti direktorja pooblaščeni, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravijo priprave za začetek dela novih centrov za socialno delo. Od prenehanja mandata direktorjev centrov za socialno delo dalje vršilci dolžnosti direktorja opravljajo funkcijo direktorja. Sveti novih centrov za socialno delo se konstituirajo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve aktov o ustanovitvi novih centrov za socialno delo. Rok za sprejetje statuta in drugih splošnih aktov novih centrov za socialno delo je en mesec od konstituiranja svetov zavodov.

Z dnem vpisa spojitve centrov za socialno delo v sodni register preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli javni uslužbenci pred spojitvijo pri dosedanjem delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Javni uslužbenci z dnem prenosa sklenejo pogodbo o zaposlitvi za enako delovno mesto, kot so ga imeli pri delodajalcu prenosniku, razen regijski koordinatorji za preprečevanje nasilja, ki z dnem prenosa sklenejo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, določeno z aktom o sistemizaciji delovnih mest pri delodajalcu prevzemniku. Javni uslužbenci bodo delo opravljali na sedežu delodajalca prevzemnika oziroma zunaj sedeža v kraju, kjer so organizirane enote delodajalca prevzemnika oziroma v stalnih ali občasnih krajevnih pisarnah delodajalca prevzemnika. Če javni uslužbenec odkloni prenos in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku, mu lahko delodajalec prenosnik izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Delodajalec prenosnik in vršilec dolžnosti direktorja pri delodajalcu prevzemniku morata najmanj 20 dni pred prenosom obvestiti sindikate pri delodajalcu o: – datumu ali predlaganem datumu prenosa, – javnih uslužbencih, ki se prenesejo na delodajalce prevzemnike, – pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa za javne uslužbence ter predvidenih ukrepih za javne uslužbence. Delodajalec prenosnik in vršilec dolžnosti direktorja pri delodajalcu prevzemniku se morata z namenom, da se doseže sporazum, najmanj deset dni pred prenosom s sindikati iz prejšnjega odstavka posvetovati o pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah prenosa in o predvidenih ukrepih za javne uslužbence.

Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz šestega odstavka 49.a člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. oktobra 2018. Ne glede na prejšnji odstavek se novi 105.a člen zakona, 13. člen tega zakona in 15. člen tega zakona uporabljajo od dneva uveljavitve tega zakona. Ne glede na prvi odstavek tega člena se novi 87.a člen zakona uporablja od dneva uveljavitve tega zakona in velja do 14. aprila 2019. Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, še naprej uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ in 29/17). Št. 540-01/17-4/21 Ljubljana, dne 19. septembra 2017 EPA 2015-VII Državni zbor