Pravilnik o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov

Ta pravilnik določa največji dopustni primanjkljaj pri skladiščenju ali prevozu trošarinskih izdelkov, ki so v režimu odloga plačila trošarine (v nadaljnjem besedilu: primanjkljaj), ter način ugotavljanja primanjkljaja in uveljavljanja odpusta plačila trošarine.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1.»primanjkljaj« je izguba ali uničenje, ki nastane pri skladiščenju ali prevozu zaradi razsipa, razbitja, razlitja trošarinskih izdelkov ali zaradi njihovih kemijskih, fizikalnih ali bioloških lastnosti,

2.»skladiščenje« je hramba trošarinskih izdelkov v prostorih ali rezervoarjih za skladiščenje od trenutka končane proizvodnje ali iztovarjanja s prevoznega sredstva do trenutka, ko se začne natovarjanje na prevozno sredstvo,

3.»prevozno sredstvo« je prevozno sredstvo, ki se lahko uporabi za prevoz trošarinskih izdelkov v avtocisterni v cestnem prometu, vagonu ali cisterni v železniškem prometu in tankerju ali barži v vodnem prometu ter cevovodi,

4.»prevoz« je premikanje trošarinskih izdelkov z ene lokacije na drugo s prevoznim sredstvom, kar vključuje manipulacije, kot so natovarjanje, pretovarjanje, prečrpavanje, pretakanje in iztovarjanje,

5.»obračunska količina« je količina trošarinskih izdelkov, od katere se obračuna največji dopustni primanjkljaj.

(1)Plačilo trošarine se lahko odpusti za primanjkljaj, za katerega upravičenec iz 1. in 2. odstavka 18. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16; v nadaljnjem besedilu: ZTro-1) dokaže, da je neločljivo povezan s skladiščenjem ali prevozom trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine, in sicer največ v višini primanjkljaja, izračunanega v skladu s 7. členom tega pravilnika.

(2)Upravičenec lahko uveljavlja pravico do odpusta plačila trošarine iz prejšnjega odstavka za:

-        energente iz tretjega odstavka 92. člena ZTro-1 razen za električno energijo in zemeljski plin iz omrežja in

-        alkohol in alkoholne pijače iz 65. do 70. člena ZTro-1.

(3)Za trošarinske izdelke, ki so že pakirani za prodajo na drobno, se plačilo trošarine iz naslova primanjkljaja ne odpusti.

(1)Za primanjkljaj pri skladiščenju se šteje primanjkljaj, ki je neizogiben kljub skrbnemu, strokovnemu ter tehnično pravilnemu postopku pri skladiščenju, in je nastal kot posledica:

-        naravnih lastnosti trošarinskih izdelkov, kot so izhlapevanje, krčenje, sušenje ali usedanje, kar se kaže na teži ali obsegu izdelkov, ali

-        značilnosti opreme, ki se uporablja pri skladiščenju, ali

-        vpliva okolice, kot so zunanja temperatura in vremenski pojavi, ki ima za posledico spremembo kemijskih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti trošarinskih izdelkov, ali

-        uničenja zaradi razsipa, razlitja ali razbitja trošarinskih izdelkov.

(2)Pri presoji upravičenosti zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s skladiščenjem, davčni organ upošteva zlasti vrsto in tehnične značilnosti skladišča ali rezervoarja, trajanje skladiščenja, pogostost manipulacij s trošarinskimi izdelki, letni čas in merilno negotovost.

(3)Upravičenec za uveljavljanje primanjkljaja iz prvega odstavka tega člena popiše zaloge trošarinskih izdelkov v skladišču (v nadaljnjem besedilu: popis zalog) enkrat na leto, in sicer ob zaključku poslovnega leta. Namero za popis zalog najavi davčnemu organu najpozneje tri delovne dni pred popisom, davčni organ pa lahko pri tem popisu sodeluje. Po opravljenem popisu zalog upravičenec sestavi zapisnik.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se popis zalog energentov razen trdih goriv opravi 30. septembra, razen če davčni organ soglaša s popisovanjem zalog na drug datum. Pri popisovanju zalog energentov je navzoč davčni organ, ki zapisnik podpiše in s tem potrdi ugotovljeno dejansko stanje zalog.

(5)V skladišču upravičenca se lahko opravijo tudi izredni popisi zalog, in sicer na zahtevo davčnega organa ali na pobudo upravičenca.

(1)Za primanjkljaj pri prevozu se šteje primanjkljaj, ki je neizogiben kljub skrbnemu, strokovnemu ter tehnično pravilnemu postopku prevoza, in je nastal kot posledica:

-        naravnih lastnosti trošarinskih izdelkov, kot so izhlapevanje, krčenje, sušenje ali usedanje, kar se kaže na teži ali obsegu izdelkov, ali

-        značilnosti opreme, ki se uporablja pri prevozu, ali

-        vpliva okolice, kot so zunanja temperatura in vremenski pojavi, ki ima za posledico spremembo kemijskih, fizikalnih, funkcionalnih in estetskih lastnosti trošarinskih izdelkov, ali

-        uničenja zaradi razsipa, razlitja ali razbitja trošarinskih izdelkov.

(2)Pri presoji upravičenosti zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s prevozom, davčni organ upošteva zlasti tehnične značilnosti prevoznega sredstva, pogostost manipulacij s trošarinskimi izdelki med prevozom, letni čas ter merilno negotovost instrumentov, ki jo za dani merilni instrument dopuščajo njegove specifikacije oziroma predpisi s področja meroslovja. Upoštevajo se le rezultati meritev, opravljenih pri natovarjanju in iztovarjanju z merilnimi napravami v skladišču ali pa merilnimi napravami, ki so nameščene na prevoznem sredstvu.

(3)Primanjkljaj pri prevozu se ugotavlja za vsako pošiljko trošarinskih izdelkov v režimu odloga posebej in izkaže v zahtevku za davčno obdobje, v katerem je bil ugotovljen.

Primanjkljaj se izračunava:

-        v merski enoti, ki se uporablja pri obračunu trošarine za posamezen trošarinski izdelek,

-        v odstotku od obračunske količine, največ po stopnji, določeni v 7. členu tega pravilnika,

-        ločeno za skladiščenje in prevoz.

(1)Za primanjkljaj pri skladiščenju so določene letne stopnje, za primanjkljaj pri prevozu pa je določena stopnja primanjkljaja za posamezen prevoz.

(2)Stopnje za izračunavanje primanjkljaja za alkohol in alkoholne pijače znašajo: Alkohol in alkoholne pijače (65. do 70. člen ZTro-1) Skladiščenje ( %) Prevoz ( %)

1.pivo 0,50 0,50

2.mirno vino 0,50 0,50

3.peneče vino 0,50 0,50

4.druge fermentirane pijače 0,50 0,50

5.vmesne pijače 0,50 0,50

6.etilni alkohol 0,50 0,50 Alkohol in alkoholne pijače (65. do 70. člen ZTro-1) Skladiščenje ( %) Prevoz ( %) 1. pivo 0,50 0,50 2. mirno vino 0,50 0,50 3. peneče vino 0,50 0,50 4. druge fermentirane pijače 0,50 0,50 5. vmesne pijače 0,50 0,50 6. etilni alkohol 0,50 0,50

(3)Stopnje za izračunavanje primanjkljaja za energente znašajo: Energenti (tretji odstavek 92. člena ZTro-1) Skladiščenje ( %) Prevoz ( %)

1.motorni bencin 0,40 0,40

2.plinsko olje 0,40 0,40

3.utekočinjen naftni plin 0,35 1,00

4.zemeljski plin 0,20 1,00

5.kerozin 0,40 0,40

6.kurilno olje 0,30 0,50

7.trdo gorivo 1,50 0,50

8.biogorivo 0,30 0,30 Energenti (tretji odstavek 92. člena ZTro-1) Skladiščenje ( %) Prevoz ( %) 1. motorni bencin 0,40 0,40 2. plinsko olje 0,40 0,40 3. utekočinjen naftni plin 0,35 1,00 4. zemeljski plin 0,20 1,00 5. kerozin 0,40 0,40 6. kurilno olje 0,30 0,50 7. trdo gorivo 1,50 0,50 8. biogorivo 0,30 0,30

(1)Upravičenec uveljavlja odpust plačila trošarine za primanjkljaj, ki je nastal pri skladiščenju, za davčno obdobje, v katerem je bil opravljen popis zalog, na način in v roku, predpisanim s tretjim odstavkom 18. člena ZTro-1. K zahtevku za uveljavljanje odpusta plačila trošarine predloži zapisnik o popisu zalog.

(2)Če upravičenec skladišči energente na različnih lokacijah, se šteje, da je popis zalog energentov opravljen z dnem, ko je upravičenec zaključil popis zalog za vse lokacije skladišč, in takrat začne teči rok za uveljavljanje odpusta plačila trošarine. K zahtevku za uveljavljanje odpusta plačila trošarine predloži zapisnik o popisu zalog za vsako posamezno lokacijo skladišča.

Upravičenec uveljavlja odpust plačila trošarine za primanjkljaj, nastal pri prevozu, na način in v roku, predpisanim s tretjim odstavkom 18. člena ZTro-1.

(1)Obračunska količina, od katere se izračuna primanjkljaj pri skladiščenju, se izračuna po naslednji enačbi: O = A + B pri čemer je:

-        O: obračunska količina pri skladiščenju v enotah, ki se uporabljajo pri obračunu trošarine posameznega trošarinskega izdelka (v nadaljnjem besedilu: v enoti mere),

-        A: dejanska začetna zaloga,

-        B: prejem v obdobju.

(2)Letni primanjkljaj pri skladiščenju se izračuna po naslednji enačbi: P = O x (S/365) x D pri čemer je:

-        P: primanjkljaj pri skladiščenju v enoti mere,

-        O: obračunska količina v enoti mere,

-        S: letna stopnja primanjkljaja,

-        D: število dni v obdobju.

(3)Pri prevozu se za obračunsko količino upošteva količina trošarinskih izdelkov, izmerjena pri natovarjanju na prevozno sredstvo in ugotovljena z merilno napravo v skladišču ali pa z merilnimi napravami, nameščenimi na prevoznem sredstvu. Količina primanjkljaja za posamezno pošiljko je zmnožek obračunske količine za posamezno pošiljko trošarinskih izdelkov in stopnje primanjkljaja za posamezno vrsto trošarinskih izdelkov.

Ta pravilnik začne veljati 30. septembra 2017. Št. 007-85/2017/33 Ljubljana, dne 11. septembra 2017 EVA 2017-1611-0029 mag. Mateja Vraničar Erman l.r. Ministrica za finance