3. člen

Za opravljanje specializacije po določbi drugega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ se šteje čas, ko specializant opravlja s programom predvidene obveznosti. Odsotnosti, ki po predpisih o specializaciji podaljšujejo program specializacije, se ne vštevajo v čas opravljanja specializacije za potrebe uvrstitve na delovno mesto specializanta III, II, I. Ta razlaga pa ne vpliva na vprašanje napredovanj, za katere se uporabijo predpisi o napredovanju, in tudi ne na vprašanje štetja delovnih izkušenj. Določila prve alineje četrtega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ (najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu) se ne sme izvajati na način, da bi to povzročalo diskriminacijo zaradi nastopa socialnega primera (npr. odštevanje porodniškega dopusta in starševskega dopusta). Za zdravnike, ki v določenem časovnem obdobju skladno s predpisi niso bili dolžni opravljati strokovnega izpita, se pri pogoju: »najmanj 12 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu« iz četrtega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ kot referenčni datum za štetje delovnih izkušenj upošteva zaključek pripravniškega dela sekundarijata, torej po prvih 6 mesecih sekundarijata (za medicince). Ocene delovne uspešnosti, pridobljene v letnih ocenah delovne uspešnosti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08 s sprem.) se uporabijo kot eno izmed dokazil v postopku preverjanja izpolnjevanja pogojev iz četrtega in petega odstavka 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ. Če zdravnik vloži predlog za uvrstitev na delovno mesto višji zdravnik/zobozdravnik po šestem odstavku 3. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ, mora predstojnik oziroma pooblaščena oseba o takšnem predlogu odločiti v roku, ki je z zakonom predviden kot rok za odpravo nepravilnosti.