Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (ZZdrS-F)

V Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF in 88/16 – ZdZPZD) se prvi odstavek 9. člena spremeni tako, da se glasi: »Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) v zvezi z razporedom zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe: – spremlja zasedenost zdravniških delovnih mest; – nezaposlenim zdravnikom posreduje informacije o prostih zdravniških delovnih mestih, delodajalcem pa informacije o nezaposlenih zdravnikih; – daje mnenja k podeljevanju koncesij zasebnim zdravnikom; – zbira potrebe po posameznih vrstah specializacij od izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe; – opravlja strokovno administrativne naloge za odbor iz drugega odstavka 18. člena tega zakona; – odobrava specializacije in – koordinira možnosti zaposlitve zdravnikov specialistov, ki jim je bila specializacija odobrena na javnem razpisu iz prvega odstavka a18.a člena tega zakona, ki se nanaša na območje celotne države.«.

Drugi odstavek 10.a člena se črta.

V osmem odstavku 11. člena se besedilo »Izvajalci javne zdravstvene službe« nadomesti z besedilom »Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe«.

V II. poglavju se naslov 2. podpoglavja spremeni tako, da se glasi: »2. Pripravništvo in sekundariat«.

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali ji je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, se kot sekundarij vključi v program enoletnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: sekundariat). Prvih šest mesecev sekundariata opravlja sekundarij program pripravništva na področju urgentne medicine, in sicer iz vsebin interne medicine, splošne kirurgije, ginekologije in porodništva, splošne nujne medicinske pomoči in pediatrije. Pripravništvo se zaključi s strokovnim izpitom, ki ga sekundarij opravi po zaključenem kroženju iz vsebin iz prejšnjega odstavka. Strokovni izpit obsega naslednje predmete: – osnove pravne ureditve zdravstvenega varstva, – urgentna medicina, – osnove kakovosti in varnosti v zdravstvu. Strokovni izpit, ki se opravlja na ministrstvu, pristojnem za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), je sestavljen iz pisnega in ustnega dela, pri predmetu urgentna medicina pa tudi iz praktičnega preizkusa znanja. Po opravljenem strokovnem izpitu sekundarij lahko nadaljuje sekundariat, ki ga opravlja na katerem koli specialističnem področju glede na število razpoložljivih prostih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov pri pooblaščenih izvajalcih iz 22. člena tega zakona. Vsebino in potek sekundariata, program pripravništva in potek strokovnega izpita določi minister na predlog zbornice. V primeru odobritve specializacije se sekundariat prekine.«.

V 15. členu se besedilo »zdravniki pripravniki« nadomesti z besedo »sekundariji«.

V drugem odstavku 16. člena se doda nov prvi stavek, ki se glasi: »Zdravniku se v program specializacije všteva do šestmesečno usposabljanje po opravljenem strokovnem izpitu iz 14. člena tega zakona, če ustreza programu specializacije.«.

Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe za naslednje koledarsko leto, najpozneje do 28. februarja tekočega leta, zbornici sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacij, pri čemer upoštevajo program dela, starostno strukturo zdravnikov posameznih strok pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti in razvoj izvajalca zdravstvene dejavnosti. Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko zaradi izrednih okoliščin (npr. smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja, širitev dejavnosti) izjemoma sporočijo potrebe po dodatnih specializacijah tudi med letom. Na podlagi sporočenih potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, upoštevaje potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov, petčlanski odbor, sestavljen iz predstavnikov ministrstva, predstavnika zbornice, predstavnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje in predstavnika Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno pripravi predlog števila in vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti. Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije. Na podlagi predloga odbora iz prejšnjega odstavka minister za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število posameznih vrst specializacij za območje celotne države oziroma za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Pri določitvi števila posameznih vrst specializacij se upošteva, da je najmanj 10 % vseh specializacij določenih za območje celotne države. Pogoje za imenovanje, obdobje in postopek imenovanja članov odbora iz drugega odstavka tega člena, višino nagrade članov odbora in način dela odbora določi minister.«.

Za 18. členom se dodajo novi a18.a, b18.a, in c18.a člen, ki se glasijo: Zbornica na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena za potrebe mreže javne zdravstvene službe dvakrat letno objavi javni razpis, ki se lahko nanaša na območje celotne države (v nadaljnjem besedilu: nacionalni razpis) ali na posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: razpis za izvajalce) ali oboje. Hkrati lahko zbornica objavi tudi javni razpis specializacij za znanega plačnika. Za razpisana mesta specializacij, ki so ostala nezasedena, ostane javni razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega javnega razpisa. Razpisne pogoje, merila in kriterije za izbiro, natančnejši postopek odobritve in potek specializacije, vključno z določitvijo obveznih izobraževanj specializanta in obvezno minimalno dosegljivost in fizično prisotnost mentorjev določi zbornica v soglasju z ministrom. V postopku odobritve specializacije se ugotavlja izpolnjevanje razpisnih pogojev, pri čemer se upoštevajo merila in kriteriji iz javnega razpisa. V primeru razpisa za določenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, v postopku odobritve specializacije sodeluje tudi predstavnik tega izvajalca. Specializacija za znanega plačnika se odobri, če so na posameznem specialističnem področju prosta delovna mesta za usposabljanje zdravnikov iz 22. člena tega zakona. O odobritvi specializacije odloči zbornica z odločbo, ki mora vsebovati vse sestavine, ki jih za upravno odločbo določa zakon, ki ureja upravni postopek. Zbornica izda skupno odločbo o odobritvi specializacije za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo na nacionalnem razpisu oziroma ki so se prijavili na določeno specializacijo na razpisu za izvajalca. Zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije specializantu: – ki brez opravičljivega razloga ne začne opravljati specializacije do dneva, ki mu ga določi zbornica, – ki ne opravlja specializacije v skladu s programom specializacije, – ki brez opravičljivega razloga prekine specializacijo in je na poziv zbornice v 15 dneh ne nadaljuje, ali – ki v treh mesecih po zaključenem kroženju ne opravi specialističnega izpita.«.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi: Ne glede na določbe prejšnjega člena in zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, je izbrani osebni zdravnik lahko na podlagi ocene mentorja tudi specializant s področja družinske medicine, ki opravlja četrto leto specializacije iz družinske medicine, če specializant s tem pisno soglaša. Mentor v oceni iz prejšnjega odstavka potrdi, da je glede na delovne pogoje in obremenjenost sposoben zagotoviti mentorstvo tudi v primeru opredeljenih pacientov za specializanta ter na listu specializanta s podpisom potrdi, da je specializant pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del izbranega osebnega zdravnika. Specializant je odgovoren za opravljanje del iz prejšnjega odstavka. Specializantu mora biti zagotovljeno stalno posvetovanje z mentorjem. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za specializante pediatrije ter specializante ginekologije in porodništva.«.

V prvem stavku 21. člena se za besedo »dejavnosti« doda besedilo »v mreži javne zdravstvene službe«, za besedo »pripravništva« pa se dodata vejica in beseda »sekundariata«.

Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »Minister na predlog zbornice s sklepom pooblasti izvajalce iz prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci) za izvajanje vrste in obsega pripravništva, sekundariata in specializacij. V sklepu določi tudi število delovnih mest za usposabljanje zdravnikov. Sklep se izda za obdobje petih let. Pooblaščeni izvajalci morajo pripravnikom, sekundarijem in specializantom omogočiti usposabljanje v okviru števila določenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov. Če se v postopku strokovnega nadzora ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ni izvedel naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, ali če se v drugem postopku ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena ali če pooblaščeni izvajalec ne omogoča usposabljanja v okviru števila določenih delovnih mest za usposabljanje zdravnikov, mu minister na predlog zbornice ali po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo podeljeno. Minister pooblaščenemu izvajalcu po uradni dolžnosti odvzame pooblastilo pred potekom časa, za katerega je bilo podeljeno, če se v postopku upravnega nadzora ugotovi, da pooblaščeni izvajalec ni izvedel naloženih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti.«.

Besedilo 23. člena se spremeni tako, da se glasi: »Specializant, ki je bil izbran na nacionalnem razpisu, se za čas opravljanja specializacije zaposli pri pooblaščenem izvajalcu, ki ga določi zbornica. Specializant, ki je bil izbran na razpisu za izvajalce, se za čas opravljanja specializacije zaposli pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, na katerega se je nanašal razpis. V pogodbi o zaposlitvi, ki se sklene za določen čas opravljanja specializacije, se določi: – delovno mesto specializanta, – vrsta in trajanje specializacije, – program specializacije, – datum začetka opravljanja specializacije, – obveznost, da se po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposli ali v mreži javne zdravstvene službe ali pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, če je bil izbran na razpisu za tega izvajalca, – obveznost specializanta v primerih iz c18.a člena in šestega odstavka 25. člena tega zakona, – druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Specializant opravlja specializacijo pri pooblaščenih izvajalcih, ki jih glede na razpoložljiva delovna mesta za usposabljanje zdravnikov določi zbornica. V času opravljanja specializacije pri pooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja. Zdravnik specialist, ki je bil izbran na nacionalnem razpisu, se mora najkasneje v treh mesecih po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposliti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Zbornica koordinira možnosti zaposlitve zdravnikov specialistov iz prejšnjega stavka glede na sporočene potrebe za zaposlitev s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe in glede na stalno prebivališče zdravnika specialista. Zdravnik specialist, ki je bil izbran na razpisu za izvajalca se mora v enem mesecu po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposliti pri tem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. V obdobje zaposlitve iz prejšnjega odstavka se ne štejejo strnjene odsotnosti z dela daljše od šestih mesecev. Zdravnik specialist, ki je bil izbran na nacionalnem razpisu, je prost obveznosti iz petega odstavka tega člena, če v treh mesecih po končani specializaciji ne dobi nobene ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, ali se sam ne zaposli v okviru mreže javne zdravstvene službe, ali če na podlagi prejete ponudbe v treh mesecih po končani specializaciji ne pride do sklenitve pogodbe o zaposlitvi za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije iz razlogov, ki so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je opravljal specializacijo zdravnik na podlagi razpisa za izvajalca, mora po končani specializaciji v enem mesecu zaposliti zdravnika specialista za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije. Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je podal potrebo po novem specialistu, in za potrebe katerega je opravljal specializacijo zdravnik na podlagi razpisa za izvajalca, zdravnika specialista po končani specializaciji ne zaposli ali ga ne zaposli najmanj za enkratno časovno obdobje trajanja specializacije, mora v proračun Republike Slovenije povrniti vse stroške oziroma njihov sorazmerni del glede na obdobje trajanja zaposlitve, ki so nastali v zvezi s specializacijo, razen plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja zdravnika specializanta. V tem primeru je zdravnik specialist, ki mu je bila specializacija odobrena za določenega izvajalca zdravstvene dejavnosti, prost obveznosti, če v obdobju nadaljnjih dveh mesecev ne dobi nobene ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ali se sam ne zaposli v okviru mreže javne zdravstvene službe.«.

V tretji alineji 24. člena se za besedo »pripravnikov« dodata vejica in beseda »sekundarijev«.

Za 24. členom se doda novo 4.a podpoglavja, ki se glasi: »4.a Financiranje pripravništva, sekundariata in specializacij«.

Besedilo 25. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva za plače in nadomestila plače doktorjev dentalne medicine pripravnikov in sekundarijev ter stroški mentorstva se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije. Iz proračuna Republike Slovenije se za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe zagotavljajo: – plačilo sredstev za plače in nadomestila plač ter druge obveznosti do specializanta iz naslova delovnega razmerja, – plačilo stroškov mentorstva in koordiniranja specializacij, – plačilo obveznih izobraževanj glede na program specializacije, – plačilo prvega opravljanja specialističnega izpita. Iz proračuna Republike Slovenije se krijejo tudi sredstva v skladu s prejšnjim odstavkom v primeru druge odobritve specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe. Višino sredstev za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe in podrobnejši opis pravic iz drugega odstavka tega člena določi minister. V primeru odobritve specializacije za znanega plačnika stroške specializacije krije izvajalec zdravstvene dejavnosti ali druga pravna ali fizična oseba iz lastnih sredstev. Zdravnik specialist, ki po končani specializaciji odkloni sklenitev delovnega razmerja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti vmreži javne zdravstvene službe oziroma pri določenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in specializant, ki mu je bila v skladu s c18.a členom tega zakona izdana odločba o prenehanju specializacije, mora v proračun Republike Slovenije povrniti vse stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja. Zdravnik specialist, ki po končani specializaciji iz razlogov, ki so na njegovi strani, ostane zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe manj kot za enkratno časovno obdobje opravljanja specializacije, je dolžan povrniti sorazmerni del stroškov specializacije. Sredstva iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se pooblaščenim izvajalcem izplačujejo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod). Podrobnejši način zagotavljanja sredstev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena pooblaščenim izvajalcem, način povračila sredstev iz proračuna Republike Slovenije zavodu, obveznost poročanja pooblaščenih izvajalcev glede izpolnitve obveznosti iz 23. člena tega zakona in način povrnitve stroškov proračunu Republike Slovenije določi minister.«.

V prvem odstavku 71. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi: »3. odloča o odobritvi in prenehanju pripravništva, sekundariata in specializacij, spremlja, nadzoruje ter skrbi za kakovost in koordiniranje izvajanja teh in drugih oblik podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja svojih članov s preverjanjem usposobljenosti ter določa pogoje za imenovanje mentorjev in jih imenuje;«.

V drugem odstavku 74. člena se pred besedo »sekundarije« črta beseda »zdravnike«. V tretjem odstavku se pred besedo »sekundarij« črta beseda »zdravnik«. V petem odstavku se pred besedo »sekundariji« črta beseda »zdravniki«. Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Zbornica vsako leto do 28. februarja izda članu odločbo o višini članarine zbornice za tekoče koledarsko leto, v kateri določi letno in mesečno višino članarine zbornice. Odločba, od katere vročitve začne teči rok, se vroča z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme. Zoper odločbo ima član zbornice v 15 dneh od dneva vročitve odločbe pravico do pritožbe na ministrstvo.«.

Drugi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 22. člena tega zakona.«.

Oseba, ki je pridobila strokovni naziv doktorica ali doktor medicine, ali je bila izdana odločba o enakovrednosti v tujini pridobljenega naslova s slovenskim strokovnim naslovom doktorica ali doktor medicine, pridobljena v postopku priznavanja po zakonu, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, ki je začela opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo tega zakona, ga nadaljuje in zaključi v skladu s predpisi, ki so veljali do dneva uveljavitve tega zakona. Osebe iz prejšnjega odstavka in zdravniki, ki so strokovni izpit opravili pred uveljavitvijo tega zakona, pa še niso opravljali specializacije, se kot sekundariji lahko vključijo v nadaljnji program sekundariata.

Zdravniki, ki so začeli opravljati specializacijo pred uveljavitvijo tega zakona, jo nadaljujejo v skladu s predpisi, ki so veljali do dneva uveljavitve tega zakona.

Ne glede na določbe prvega odstavka spremenjenega 18. člena zakona izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe potrebe za posamezno vrsto specializacij za leto 2018 sporočijo najkasneje do 11. decembra 2017.

Šteje se, da so izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so na dan uveljavitve tega zakona pooblaščeni za izvajanje pripravništva in specializacij, pooblaščeni tudi za izvajanje sekundariata. Izvajalcem iz prejšnjega odstavka se z uveljavitvijo tega zakona rok veljavnosti pooblastila podaljša tako, da pooblastilo velja za obdobje pet let.

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 58/08) preneha veljati 37. člen.

V Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (Uradni list RS, št. 107/10) preneha veljati 25. člen.

Sredstva za financiranje pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter specializacij zdravnikov se iz proračuna Republike Slovenije začnejo zagotavljati postopoma, in sicer: – v letu 2017 v višini 23 milijonov eurov; – v letu 2018 v višini 40 milijonov eurov; – v letu 2019 v višini 60 milijonov eurov; – v letu 2020 v višini 80 milijonov eurov. Razliko do celotne vrednosti financiranja pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter specializacij zdravnikov v obdobju do 31. 12. 2019 zagotavlja zavod. Ne glede na določbo šestega odstavka spremenjenega 25. člena zakona zdravniki, ki so specializacijo začeli opravljati do 31. 12. 2019, in po končani specializaciji v roku 3 mesecev iz razlogov, ki so na njihovi strani ne sklenejo delovnega razmerja v mreži javne zdravstvene službe oziroma v mreži javne zdravstvene službe v okviru regije, za katero so opravljali specializacijo oziroma pri določenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, in specializanti, ki so specializacijo začeli opravljati do 31. 12. 2019, in jim je bila v skladu s c18.a členom zakona izdana odločba o prenehanju specializacije, stroške, nastale v zvezi s specializacijo, razen plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, povrnejo zavodu. Zdravniki specialisti iz prejšnjega stavka so prosti obveznosti, če v treh mesecih po končani specializaciji ne dobijo ponudbe za zaposlitev za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe oziroma v mreži javne zdravstvene službe v okviru regije, za katero so opravljali specializacijo, oziroma pri določenem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali če na podlagi prejete ponudbe v treh mesecih po končani specializaciji ne pride do sklenitve pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki so na strani izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe. Ne glede na določbo četrtega odstavka spremenjenega 25. člena zakona višino sredstev za specializacije za potrebe mreže javne zdravstvene službe in podrobnejši opis pravic iz drugega odstavka spremenjenega 25. člena do 31. 12. 2019 določi minister s soglasjem zavoda. Ne glede na določbo šestega odstavka spremenjenega 25. člena zakona izvajalec zdravstvene dejavnosti iz osmega odstavka spremenjenega 23. člena zakona do 31. 12. 2019 zavodu povrne vse stroške oziroma njihov sorazmerni del glede na obdobje trajanja zaposlitve, ki so nastali v zvezi s specializacijo, razen plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja zdravnika specializanta.«.

Minister izda predpis iz šestega odstavka spremenjenega 14. člena, četrtega odstavka spremenjenega 18. člena in osmega odstavka spremenjenega 25. člena zakona v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona. Zbornica izda predpis iz tretjega odstavka novega a18.a člena zakona v štirih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, kolikor niso v nasprotju z določbami tega zakona: – Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni zavodi in zasebne ordinacije za izvajanje programov pripravništva, sekundarijata in specializacij zdravnikov in zobozdravnikov (Uradni list RS, št. 110/00 in 112/07), – Program pripravništva za poklic zdravnik (Uradni list RS, št. 33/95, 60/95, 59/96, 62/96 in 98/99 – ZZdrS), – Pravilnik o vsebini in poteku sekundarijata (Uradni list RS, št. 83/97, 98/99 – ZZdrS, 39/00, 50/01, 61/02, 43/04 in 57/06). Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 22/09, 42/09 – popr., 22/10, 76/11, 48/15 in 1/17) v delu, ki se nanaša na razpis in odobritev ter potek specializacije, uporablja pa se do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi tega zakona, kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona. Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04, 38/06, 84/09, 107/10 – ZPPKZ, 42/12 in 4/15) v delu, ki se nanaša na potek strokovnega izpita zdravnikov, uporablja pa se do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi tega zakona, kolikor ni v nasprotju z določbami tega zakona.

Spremenjeni 14. člen zakona se začne uporabljati 1. februarja 2018, novi 20.a člen zakona pa 1. januarja 2018.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 501-01/17-28/20 Ljubljana, dne 12. julija 2017 EPA 2074-VII Državni zbor