Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020

V Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16 in 84/16) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

(1)Ta uredba ureja izvajanje podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete (v nadaljnjem besedilu: podukrep) kot del ukrepa razvoj kmetij in podjetij iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenim z Izvedbenim sklepom Komisije št. C(2016) 8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in spremembi Izvedbenega sklepa C(2015) 849, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 001 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020), ki sta dostopna na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si).

(2)Ta uredba določa namen podpore, upravičence, pogoje za dodelitev sredstev, merila za ocenjevanje vlog, pogoje za izplačilo sredstev, obveznosti in finančne določbe za izvajanje: – Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU); – Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU); – Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 ter o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12); – Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič popravljene s Popravkom Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 227 z dne 20. 8. 2016, str. 5); – Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7); – Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L št. 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU); – Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU).«.

V 2. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi: – 1 ha njivskih površin (raba GERK 1100 – njiva, 1150 – njiva za rejo polžev, 1131 – začasno travinje, 1161 – hmeljišče v premeni, 1170 – jagode na njivi in 1610 – kmetijsko zemljišče v pripravi), – 2 ha travniških površin (raba GERK 1222 – ekstenzivni sadovnjak, 1300 – trajni travnik in 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi), – 0,25 ha trajnih nasadov (raba GERK 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah (drevesnice, nasadi belušev, artičok), 1181 – trajne rastline na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh, 1211 – vinograd, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1230 – oljčnik, 1240 – preostali trajni nasadi (za hitro rastoče panjevce se upoštevajo le nasadi hitro rastočega panjevca iz predpisa, ki ureja neposredna plačila)), – 0,1 ha rastlinjakov (raba GERK 1190 – rastlinjak, 1191 – rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, in 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami) ali – 8 ha plantaže gozdnega drevja (raba GERK 1420 – plantaže gozdnega drevja);«. Za 4. točko se doda nova 5. točka, ki se glasi: Dosedanja 5. točka, ki postane 6. točka, se spremeni tako, da se glasi:

V 4. členu se beseda »kmetije« nadomesti z besedilom »kmetijskega gospodarstva«.

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Upravičenec do podpore v okviru podukrepa iz te uredbe je mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva, družba z enim družbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva in v kateri je mladi kmet edini družbenik in poslovodja, ter samostojni podjetnik posameznik, ki je kot mladi kmet nosilec kmetijskega gospodarstva. Mladi kmetje so na dan oddaje vloge na javni razpis stari od 18 do vključno 40 let, imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost v skladu s četrtim odstavkom 6. člena te uredbe ter prvič vzpostavljajo kmetijsko gospodarstvo.

(2)Samostojni podjetnik posameznik mora biti vpisan v poslovni register največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis in imeti v evidencah Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve navedene izključno kmetijske dejavnosti.

(3)Družba z enim družbenikom mora biti v sodni register vpisana največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis in imeti v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti.

(4)Ob oddaji vloge na javni razpis vzpostavitev kmetijskega gospodarstva še ne sme biti dokončana.

(5)Šteje se, da je kmetijsko gospodarstvo vzpostavljeno, ko je: – upravičenčeva lastninska pravica nad kmetijskim gospodarstvom vpisana v zemljiško knjigo; – mladi kmet vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva. Družba z enim družbenikom iz tretjega odstavka tega člena oziroma samostojni podjetnik posameznik iz drugega odstavka tega člena je vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva; – izpolnjen prvi mejnik iz poslovnega načrta; prvi mejnik v poslovnem načrtu mora biti vzpostavitev knjigovodstva. Kadar ima knjigovodstvo že vzpostavljeno, mora biti prvi mejnik v poslovnem načrtu vključitev mladega kmeta v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, če jo načrtuje. V preostalih primerih mora biti izpolnjen prvi cilj iz poslovnega načrta. S tem dejanjem je vzpostavitev kmetije dokončana.

(6)Ob oddaji vloge na javni razpis vzpostavitev še ne sme biti dokončana. Kot dokončana vzpostavitev kmetijskega gospodarstva se šteje, če je upravičenec: – zemljiškoknjižni lastnik ali v primeru fizične osebe solastnik kmetijskega gospodarstva skupaj z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis; – v primeru fizične osebe vpisan v register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju do največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Prav tako pred več kot 24 meseci ni smel biti vpisan v RKG kot samostojni podjetnik posameznik ali kot družba z enim družbenikom. Prav tako v tem obdobju ni smel biti v sodni register vpisan kot poslovodja družbe z enim družbenikom, ki ima v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti; – v primeru samostojnega podjetnika posameznika vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Samostojni podjetnik posameznik, kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG, ni smel biti nikoli vpisan v RKG kot nosilec – fizična oseba ali kot družba z enim družbenikom. Prav tako v tem obdobju ni smel biti v sodni register vpisan kot poslovodja družbe z enim družbenikom, ki ima v statutu navedene izključno kmetijske dejavnosti; – v primeru družbe z enim družbenikom vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in v sodni register v obdobju do največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Mladi kmet kot edini družbenik in poslovodja družbe z enim družbenikom, ki je nosilka kmetijskega gospodarstva, ni smel biti nikoli vpisan v RKG kot fizična oseba, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva, ali biti poslovodja ali ustanovitelj ali družbenik pravne osebe, ki je bila kot nosilka kmetijskega gospodarstva vpisana v RKG; – vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo v skladu z 2. točko 9. člena te uredbe v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis; – ob oddaji vloge na javni razpis že imel vzpostavljeno knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo, se mora v devetih mesecih od datuma odločbe o pravici do sredstev vključiti v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, če vključitev načrtuje. Če ima že vzpostavljeno knjigovodstvo in je vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma zadevne vključitve ne načrtuje, mora izpolniti prvi cilj iz poslovnega načrta. S tem dejanjem je vzpostavitev kmetijskega gospodarstva dokončana.

(7)Ne glede na določbe druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka lahko postane nosilec kmetijskega gospodarstva v obdobju več kot 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis, če pred tem obdobjem še ni prejel sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, razen iz ukrepa 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 oziroma ukrepa 1 prenos znanja in dejavnosti informiranja iz PRP 2014–2020, in pred tem 24-mesečnim obdobjem kmetijsko gospodarstvo ni imelo v RKG vpisanih grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva.

(8)Šteje se, da je upravičenec – fizična oseba postal izključni lastnik ali solastnik kmetijskega gospodarstva, ko je postal lastnik oziroma solastnik vseh nepremičnin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo, pri čemer mora v obdobju največ 24 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis postati lastnik oziroma solastnik več kot 50 odstotkov površin, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo. Upravičenec – fizična oseba iz prejšnjega stavka, ki postane izključni lastnik nepremičnin in ustanovi družbo z enim družbenikom, mora na družbo prenesti lastninsko pravico vseh prevzetih nepremičnin iz prejšnjega stavka. Prenos kmetijskega gospodarstva je v celoti izveden z dnem, ko je prenesena lastninska pravica na vseh nepremičninah, ki sestavljajo kmetijsko gospodarstvo. Kot datum prenosa lastninske pravice se šteje dan vpisa v zemljiško knjigo v skladu z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo. Upravičenec mora postati lastnik vseh nepremičnin do dneva oddaje vloge na javni razpis.«.

6. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Upravičenec mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. če je upravičenec fizična oseba, mora postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin: izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika, ali kupoprodajno pogodbo; 2. če je upravičenec družba z enim družbenikom, mora biti ta lastnica celotnega prevzetega kmetijskega gospodarstva, kar dokazuje z listino iz prejšnje točke, ki se nanaša na družbenika. Če postane lastnik kmetije mladi kmet in postane samostojni podjetnik posameznik ali ustanovi pravno osebo, s katero kandidira za podporo v okviru tega podukrepa, mora prenesti v last pravne osebe celotno prevzeto kmetijsko gospodarstvo. Če postane lastnik kmetije mladi kmet in postane samostojni podjetnik posameznik, pa mora prenesti v upravljanje samostojnega podjetja celotno kmetijsko gospodarstvo; 3. lastnik kmetijskega gospodarstva ne sme postati na podlagi pravnega posla med sorojenci ali zakonskimi ali zunajzakonskimi partnerji ali partnerji sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze; 4. fizična oseba, ki vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo, mora imeti v upravljanju najmanj 6 ha PKP in največ 80 ha PKP; 5. ne glede na določbo prejšnje točke ima lahko fizična oseba v upravljanju manj kot 6 ha PKP, če ima ob oddaji vloge na javni razpis v reji najmanj 15 glav velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) in največ 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali najmanj 60 čebeljih družin in največ 200 čebeljih družin. Pri tem je GVŽ ekvivalent, ki se ga izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz priloge I Pravilnika o evidenci imetnikov rejnih živali in evidenci rejnih živali (Uradni list RS, št. 87/14 in 15/16). Čebelja družina je biološka celota čebel delavk, matice in trotov v skladu predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč; 6. če je upravičenec gospodarska družba z enim družbenikom, mora imeti najmanj 6 ha PKP, ali ekvivalent najmanj 15 GVŽ ali najmanj 60 čebeljih družin v lasti in hkrati v upravljanju, ter v upravljanju največ 80 ha PKP, ali v reji ekvivalent 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali 200 čebeljih družin; 7. upravičenec, ki ima v upravljanju več kot 80 ha PKP ali v reji 160 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo ali 200 čebeljih družin, ne izpolnjuje pogojev za vstop v podukrep iz te uredbe; 8. upravičenec – fizična oseba, ki je kmet ali samostojni podjetnik posameznik oziroma poslovodja, če gre za družbo z enim družbenikom, mora imeti ustrezno poklicno znanje in ustrezno usposobljenost za opravljanje kmetijske dejavnosti ali s kmetijstvom povezane dejavnosti v skladu s četrtim odstavkom tega člena; 9. v skladu s četrtim odstavkom 19. člena Uredbe 1305/2013/EU mora kmetijsko gospodarstvo upravičenca ustrezati opredelitvi mikro oziroma malih podjetij v skladu s prilogo I k Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), nazadnje popravljeni s popravkom Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 67). Letni promet kmetijskega gospodarstva se ugotavlja na podlagi zadnjih razpoložljivih knjigovodskih podatkov oziroma na podlagi predvidenega prihodka, ki ga omogoča kmetijsko gospodarstvo in se izračuna na podlagi kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na slovenskih kmetijah iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. Za namene izvajanja te uredbe se šteje, da so na kmetijskem gospodarstvu zaposlene osebe, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo kot edinim ali glavnim poklicem na tem kmetijskem gospodarstvu ter so pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovani iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na tem kmetijskem gospodarstvu, in druge osebe, zaposlene na kmetijskem gospodarstvu, ki delo opravljajo na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi, sklenjene v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja; 10. za kmetijsko gospodarstvo, s katerim upravičenec – kmet vstopa v podukrep, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kmetijske politike. Zbirno vlogo lahko vloži prenosnik ali upravičenec; 11. za kmetijsko gospodarstvo, ki je družba z enim družbenikom ali samostojni podjetnik posameznik, mora biti v letu objave javnega razpisa vložena zbirna vloga v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kmetijske politike. Zbirno vlogo vloži družba z enim družbenikom oziroma samostojni podjetnik posameznik; 12. k vlogi na javni razpis mora priložiti poslovni načrt za obdobje treh let, v katerem prikaže predvideni gospodarski razvoj kmetijskega gospodarstva in prispevek k horizontalnim ciljem, ki so določeni v 2. točki pod b) osmega odstavka tega člena; 13. v okviru podukrepa iz te uredbe in ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 za kmetijsko gospodarstvo še niso bila dodeljena sredstva; 14. v okviru podukrepa iz te uredbe in ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 upravičencu še niso bila dodeljena sredstva ne kot fizični osebi – kmetu ne kot samostojnemu podjetniku posamezniku in ne kot družbi z enim družbenikom.

(2)Kmetijsko gospodarstvo iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, ki so na območju Republike Slovenije, vključno s pripadajočo vgrajeno opremo, namenjeno za opravljanje kmetijske dejavnosti. Za ugotavljanje namembnosti objektov se uporabljajo podatki iz registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register nepremičnin). Pred oddajo vloge na javni razpis mora upravičenec zagotoviti, da so podatki v registru nepremičnin usklajeni s stanjem v naravi.

(3)V primeru medgeneracijskega prenosa iz 1. točke prvega odstavka tega člena velja: 1. prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti, in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. Zakonski partner prenosnika ali njegov zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze mora prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom, nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, pa niso obvezni predmet prenosa; 2. obveznost prenosa iz prejšnje točke ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč, ter solastninske deleže v agrarnih skupnostih, pri čemer upravičenec dokazuje članstvo v agrarni skupnosti z izjavo agrarne skupnosti o članstvu in višini solastninskega deleža; 3. iz prenosa se ne sme izločiti objektov za rejo živali; 4. obveznost prenosa iz 1. točke tega odstavka ne velja za objekte, namenjene opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ter za zemljišča in objekte, namenjene nekmetijskim dejavnostim, če upravičenec ni nosilec teh dejavnosti; 5. če se vstopni prag 15 GVŽ istovrstnih živali za vzrejo doseže na podlagi prenosa živali, se za kmetijsko gospodarstvo, s katerim upravičenec vstopa v podukrep, upošteva število GVŽ iz registra živali v primeru goveda, za preostale vrste živali pa mora upravičenec vložiti verodostojno dokazilo o živalih v lasti in reji; 6. če se vstopni prag 60 čebeljih družin doseže na podlagi prenosa čebeljih družin, se kot stanje upošteva število čebeljih družin v registru čebelnjakov, ki ga vodi Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na dan oddaje vloge na javni razpis; 7. v primeru iz prejšnje točke mora biti upravičenec imetnik čebeljih družin in mora biti na dan oddaje vloge na javni razpis vpisan v register čebelnjakov v skladu s predpisom, ki določa označevanje čebelnjakov in stojišč.

(4)Ustrezno poklicno znanje in ustrezna usposobljenost iz 8. točke prvega odstavka tega člena je najmanj: – nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali – nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

(5)S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnjega odstavka so: živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost. Seznam ustreznih nacionalnih poklicnih kvalifikacij iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe.

(6)Upravičenec dokazuje izobrazbo z izjavo ali dokazilom o najvišji doseženi izobrazbi. Kot delovne izkušnje upravičenca štejejo: – pokojninska in invalidska zavarovalna doba iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo, – članstvo na kmetijskem gospodarstvu, ki se ugotavlja na podlagi podatkov v RKG, ali – izkušnje iz opravljanja kmetijske dejavnosti, kar upravičenec dokazuje z izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, na katerem je pridobil izkušnje.

(7)Glavni deli poslovnega načrta iz 12. točke prvega odstavka tega člena so naslednji: – izhodiščno stanje kmetijskega gospodarstva, – ključni mejniki in cilji za razvoj kmetijskega gospodarstva, – opis dejavnosti vključno s tistimi, povezanimi z okoljsko trajnostjo in učinkovitostjo virov, ki se zahtevajo za razvoj dejavnosti kmetijskega gospodarstva, kot so naložbe, usposabljanje, svetovanje ali druga dejavnost. Mejniki in cilji iz prejšnje alineje se lahko glasijo na kmetijsko dejavnost ali dopolnilne dejavnosti, katerih končni proizvod je kmetijski proizvod iz priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47). Če se mejniki in cilji nanašajo na naložbe, se morajo te izvesti na območju Republike Slovenije. Če se mejniki in cilji nanašajo na naložbe, mora upravičenec v poslovnem načrtu opredeliti višino sredstev za kritje teh ciljev. Poslovni načrt ne sme vključevati naložb v nepremičnine, ki niso v lasti oziroma solasti upravičenca oziroma v zakupu za obdobje najmanj 10 let od leta oddaje vloge na javni razpis in s priloženim soglasjem lastnika oziroma solastnikov k naložbi. Poslovni načrt ne sme vključevati naložb v nepremičnino, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, razen če gre za agromelioracijo na komasacijskem območju.

(8)Mejniki in cilji iz prejšnjega odstavka so: 1. Obvezni mejniki in cilji: a) Mejniki: – vzpostavitev knjigovodstva, če tega ob oddaji vloge na javni razpis še nima vzpostavljenega na svoje ime, – vključitev v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, če je načrtovana, – izpolnitev pogoja aktivnega kmeta. b) Cilji: – ki prispevajo h gospodarskemu razvoju kmetijskega gospodarstva, so povečanje obsega proizvodnje ali povečanje konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva, – ki prispevajo k doseganju horizontalnega cilja, so inovacije, varstvo okolja ali blažitev podnebnih sprememb. c) Če je upravičenec v podukrep vstopil s površinami v zaraščanju (raba GERK 1411 – površina za ukrep odprava zaraščanja), mora v poslovnem načrtu obvezno predvideti cilj 6.19 – Odprava zaraščanja ter spremembo vrste rabe GERK iz 1411 v upravičeno rabo, ki se upošteva za preračun PKP v skladu s pravilnikom, ki ureja RKG. 2. Neobvezni mejnik in cilji: a) Mejnik: – prilagoditev standardom Evropske unije, ki se uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo in varstvo pri delu v skladu s petim odstavkom 17. člena Uredbe 1305/2013/EU. b) Cilji: – ohranitev obsega proizvodnje, – trženje kmetijskih proizvodov, – prispevek k doseganju horizontalnega cilja inovacije kot drugega horizontalnega cilja, – prispevek k doseganju horizontalnega cilja okolje kot drugega horizontalnega cilja, – prispevek k doseganju horizontalnega cilja podnebne spremembe kot drugega horizontalnega cilja, – sodelovanje in dvig kakovosti proizvodov, – vključitev v izobraževanje. 3. Upravičenec mora v poslovnem načrtu predvideti izpolnitev vseh obveznih mejnikov iz 1. točke pod a) tega odstavka, najmanj enega izmed obveznih ciljev iz 1. točke pod b) tega odstavka in najmanj enega od neobveznih ciljev iz 2. točke pod b) tega odstavka. Dodatno lahko izbere neobvezni mejnik in neobvezne cilje iz 2. točke tega odstavka. Podrobnejši seznam mejnikov in ciljev iz prejšnjega odstavka je določen v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe. Vsak cilj se točkuje samo enkrat.«.

V 7. členu se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi: »3. družba z enim družbenikom ali samostojni podjetnik posameznik mora imeti sedež na območju Republike Slovenije;«. Dosedanja 3. točka postane 4. točka. Dosedanja 4. točka, ki postane 5. točka, se spremeni tako, da se glasi: »5. upravičenec – fizična oseba – kmet ne sme biti v osebnem stečaju;«, za njo pa se doda nova 6. točka, ki se glasi: »6. družba z enim družbenikom ali samostojni podjetnik posameznik ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra;«. Dosedanja 5. točka postane 7. točka.

V 8. členu se v sedmi in osmi alineji 1. točke prvega odstavka beseda »kmetije« nadomesti z besedilom »kmetijskega gospodarstva«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi: Upravičenec, ki mu je bila izdana odločba o pravici do sredstev, mora izpolniti naslednje obveznosti: 1. najpozneje v devetih mesecih od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev mora začeti izvajati poslovni načrt in se vključiti v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu, če je to določeno kot mejnik v poslovnem načrtu. Mejnike in cilje iz poslovnega načrta mora izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po izdani odločbi o pravici do sredstev. Če gre za mejnik iz 2. točke pod a) osmega odstavka 6. člena te uredbe, ga izpolni v roku 24 mesecev od dneva dokončne vzpostavitve kmetijskega gospodarstva; 2. če fizična oseba še nima vzpostavljenega knjigovodstva za primarno kmetijsko proizvodnjo na svoje ime, ga mora vzpostaviti najpozneje z začetkom novega obračunskega leta po dnevu izdaje odločbe o pravici do sredstev in zagotoviti standardno obdelavo podatkov. Dokazilo o vzpostavitvi knjigovodstva mora poslati agenciji najpozneje do 31. januarja v letu vzpostavitve knjigovodstva. Če dokazila o vodenju knjigovodstva ne pošlje, jo agencija opozori na to in ji določi rok, do katerega ji mora poslati dokazilo o vodenju knjigovodstva. Knjigovodstvo mora voditi od dokončanja vzpostavitve kmetijskega gospodarstva še najmanj tri obračunska leta, in sicer: – upravičenec, ki vodi knjigovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, mora zagotoviti evidentiranje poslovnih dogodkov po priporočenem enotnem sedemmestnem kontnem načrtu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, in knjigovodske podatke do 31. marca vsako leto poslati agenciji, – upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva iz prejšnje alineje, mora voditi knjigovodstvo v skladu s predpisom, ki ureja vodenje knjigovodstva po metodologiji FADN (v nadaljnjem besedilu: metodologija FADN). Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in standardno obdelane podatke vsako leto do 31. marca poslati ministrstvu in agenciji. Če je bilo na kmetijskem gospodarstvu, s katerim upravičenec vstopa v podukrep, v letu, ko se je vpisal v RKG kot nosilec, že vzpostavljeno knjigovodstvo po metodologiji FADN, se šteje, da je upravičenec vzpostavil knjigovodstvo po metodologiji FADN z začetkom novega obračunskega leta; 3. če ima ob oddaji vloge na javni razpis že vzpostavljeno knjigovodstvo na svoje ime v skladu s prejšnjo točko, se kot dokončanje vzpostavitve kmetijskega gospodarstva šteje izpolnitev prvega mejnika ali cilja iz poslovnega načrta. Upravičenec to sporoči agenciji najpozneje v 30 dneh po izpolnitvi tega mejnika ali cilja skupaj z dokazilom o izpolnitvi. Če upravičenec nima vzpostavljenega knjigovodstva v skladu s prvo ali drugo alinejo prejšnje točke, ga mora vzpostaviti v začetku novega obračunskega leta po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev; 4. ostane nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva in v primeru družbe z enim družbenikom poslovodja gospodarske družbe, s katero je vstopil v podukrep iz te uredbe, ter opravlja kmetijsko dejavnost na tem kmetijskem gospodarstvu do izplačila drugega obroka; 5. do izplačila drugega obroka ne sme zmanjšati obsega PKP v upravljanju, števila GVŽ ali čebeljih družin, s katerimi vstopa v podukrep iz te uredbe, za več kot deset odstotkov, pri čemer mora izpolnjevati pogoje iz 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 6. člena te uredbe, ki se nanašajo na spodnje vstopne pragove 6 ha PKP, 15 GVŽ oziroma 60 čebeljih družin; 6. do izplačila drugega obroka ne sme zmanjšati obsega zemljišč kmetijskega gospodarstva, s katerim je vstopil v podukrep iz te uredbe in jih je imel v lasti ob oddaji vloge na javni razpis, razen ob morebitni razlastitvi ali omejitvi lastninske pravice v javno korist, če razlastitveni ali služnostni upravičenec na nepremičnini postane Republika Slovenija, občina ali izvajalec javne službe; 7. če je bil upravičenec ob oddaji vloge na javni razpis na svojem kmetijskem gospodarstvu vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma se je v skladu s poslovnim načrtom v zadevna zavarovanja vključil po izdaji odločbe o pravici do sredstev, mora to vključitev ohranjati najmanj do izplačila drugega obroka; 8. vsako leto od datuma oddaje vloge na javni razpis, vključno z letom oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka, odda zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike; 9. najpozneje v roku 18 mesecev od datuma odločbe o pravici do sredstev izpolni pogoj aktivnega kmeta iz 1. točke 2. člena te uredbe in ta pogoj izpolnjuje vsako leto najmanj do izplačila drugega obroka; 10. po prejemu odločbe o pravici do sredstev označi vir sofinanciranja na sedežu kmetijskega gospodarstva v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU in navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva. Označevanje zagotavlja do izplačila drugega obroka; 11. pred izplačilom drugega obroka na zahtevo agencije poroča o izpolnjevanju mejnikov in ciljev iz poslovnega načrta; 12. ima zbrano in datumsko urejeno dokumentacijo in omogočati mora dostop do dokumentacije, na podlagi katere so bila dodeljena sredstva, ter omogočiti kontrolo projekta na kraju samem agenciji, ministrstvu, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja PRP 2014–2020, ki ga je pooblastilo ministrstvo, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije; 13. samostojni podjetnik posameznik in družba z enim družbenikom morata imeti registrirane izključno kmetijske dejavnosti.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podpora v okviru podukrepa iz te uredbe se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči.

(2)Pri sklopu A iz petega odstavka 12. člena znesek podpore znaša 45.000 eurov na upravičenca. Na tem sklopu lahko kandidirajo: – mladi kmet, če je na prevzetem kmetijskem gospodarstvu vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti ali v poslovnem načrtu predvidi vključitev v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu, – samostojni podjetnik posameznik, – družba z enim družbenikom.

(3)Pri sklopu B iz petega odstavka 12. člena znesek podpore znaša 18.600 eurov na mladega kmeta, če ta na prevzetem kmetijskem gospodarstvu ni vključen v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti, niti tega ne predvideva v poslovnem načrtu.

(4)Podpora iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izplača v dveh obrokih, in sicer: – prvi obrok v višini 70 odstotkov dodeljenih sredstev in – drugi obrok v višini do 30 odstotkov dodeljenih sredstev.

(5)Upravičencu se podpora v okviru podukrepa iz te uredbe odobri enkrat v celotnem obdobju izvajanja PRP 2014–2020.

(6)Za podukrep iz te uredbe je v programskem obdobju 2014–2020 namenjenih 60.650.000 eurov, in sicer 48.520.000 eurov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 12.130.000 eurov iz sredstev proračuna Republike Slovenije.«.

V 12. členu se prva in druga alineja petega odstavka spremenita tako, da se glasita: »– sklop A, ki je namenjen mladim kmetom, ki so vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, ali tistim, ki vključitev v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti predvidijo v poslovnem načrtu, oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom in družbam z enim družbenikom in – sklop B, namenjen mladim kmetom, ki niso vključeni v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti na prevzetem kmetijskem gospodarstvu in tega ne načrtujejo v poslovnem načrtu.«.

V 14. členu se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita: »– dokazilo o medgeneracijskem prenosu ali nakupu kmetijskega gospodarstva v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena te uredbe ali – izjava ali dokazilo o pridobljeni izobrazbi upravičenca.«.

V 16. členu se v prvem stavku prvega odstavka besedilo »na svoji kmetiji« nadomesti z besedilom »na svojem kmetijskem gospodarstvu – kmetiji«. V drugem stavku prvega odstavka se beseda »kmetiji« nadomesti z besedilom »kmetijskem gospodarstvu – kmetiji«, za besedo »upravičenec« pa se doda besedilo »– fizična oseba – kmet«. V tretjem odstavku se za 2. točko doda nova 3. točka, ki se glasi: Dosedanja 3. do 5. točka postanejo 4. do 6. točka. V dosedanji 6. točki, ki postane 7. točka, se za besedo »odločba« doda besedilo »o dodeljenih pravicah«. Dosedanja 7. do 8. točka postaneta 8. do 9. točka.

V prilogi 1 se v sedmem odstavku beseda »kmetije« nadomesti z besedilom »kmetijskega gospodarstva«. V osmem odstavku se za besedilom »v uporabi« doda besedilo »oziroma, v primeru družbe z enim družbenikom, v lasti in uporabi,«. V devetem odstavku se za besedilom »v reji« doda besedilo »oziroma, v primeru družbe z enim družbenikom, v lasti,«. V dvanajstem odstavku se besedilo »na svoji kmetiji« nadomesti z besedilom »na svojem kmetijskem gospodarstvu«. Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »(13) Upravičencu, ki je samostojni podjetnik posameznik ali družba z enim družbenikom, ki nima registriranih izključno kmetijskih dejavnosti, se drugi obrok ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti že vsa izplačana sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v skladu s 57. členom Zakona o kmetijstvu.«. Dosedanji trinajsti do sedemnajsti odstavek postanejo štirinajsti do osemnajsti odstavek.

V prilogi 2 se spremeni njen naslov, tako da se glasi: »Skrajšana oblika kalkulacij, prirejenih za prijavo na javni razpis v okviru PRP 2014–2020 za leto 2017«. V prvem odstavku priloge 2 se letnica »2016« nadomesti z letnico »2017«.

V prilogi 3 se v 1. cilju v točkah 1.4, 1.5, 1.6 in 1.7 za besedo »povečanje« doda besedilo »in posodobitev«. V 3. cilju se v točki 3.1 beseda »kmetije« nadomesti z besedilom »kmetijska gospodarstva«. V 6. cilju se v točkah 6.1, 6.5, 6.6, 6.7, 6.8 in 6.9 beseda »kmetije« nadomesti z besedilom »kmetijskega gospodarstva«. Za točko 6.18 se doda nova točka, ki se glasi: »6.19 Odprava zaraščanja ter sprememba vrste rabe GERK iz 1411 v upravičeno rabo, ki se upošteva za preračun PKP v skladu s pravilnikom, ki ureja RKG.«. V 7. cilju se v točki 7.1 za besedo »rastlinjakov« doda besedilo »v obsegu najmanj 100 m 2.«. V točki 7.5 se besedilo »v obsegu najmanj 0,2 ha« nadomesti z besedilom »v primeru intenzivnih nasadov v obsegu najmanj 0,2 ha oziroma v primeru ekstenzivnih nasadov v obsegu najmanj 0,5 ha«. V 8. cilju se beseda »KMETIJE« nadomesti z besedilom »KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA«.

Postopki, začeti na podlagi Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16 in 84/16), se končajo v skladu z Uredbo o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16 in 84/16).

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00715-15/2017 Ljubljana, dne 13. aprila 2017 EVA 2017-2330-0017 dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik