Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol-A)

V Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.) se v 3. členu v 13. točki za besedo »ogroziti« doda besedilo »njeno osebno varnost ali«, v 16. točki pa se izraz »Varovan podatek« nadomesti z izrazom »Varovan podatek policije«.

V tretjem odstavku 10. člena se besedilo »odloča minister« nadomesti z besedilom »na predlog ministra odloča Vlada Republike Slovenije«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Zoper ukrepe iz drugega odstavka tega člena je dopustno vložiti tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki o njej odloča prednostno. Vrhovno sodišče Republike Slovenije o pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije odloča prednostno.«.

V 17. členu se črta beseda »policijsko«.

Tretji odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti otroku, o tem obvestijo starše ali skrbnika, če to zahtevajo koristi otroka, vselej pa, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva. Ko policisti izvajajo policijska pooblastila proti mladoletniku, ga seznanijo s pravico do obveščanja staršev ali skrbnika, starše ali skrbnika pa obvestijo vselej, ko so bila zoper njega uporabljena prisilna sredstva, je bil priveden ali je bilo odrejeno pridržanje. Pri obveščanju staršev policisti obvestijo enega ali drugega od staršev, če starši ne živijo skupaj, pa tistega od staršev, pri katerem otrok ali mladoletnik živi. Če ta ni dosegljiv, obvestijo drugega od staršev. Če bi bilo obveščanje staršev ali skrbnika v nasprotju s koristmi otroka ali mladoletnika, policisti ne obvestijo staršev ali skrbnika, o postopku pa obvestijo pristojni center za socialno delo.«.

23. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za zagotovitev učinkovitega izvajanja nalog policije v zvezi s prikritimi preiskovalnimi ukrepi na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, lahko generalni direktor policije odredi za policiste vnaprejšnjo izdelavo prirejene identitete, oblikovane identitete ali prirejenega lastništva sredstev policije. Ti izrazi pomenijo: – prirejena identiteta je prireditev podatkov o osebi, prireditev podatkov v zbirkah podatkov in izdelava prirejenih listin; – oblikovana identiteta je pridobivanje in obvladovanje specifičnih veščin ter znanj v določenih okoljih in usposabljanje policistov za določene profile; – prirejeno lastništvo sredstev policije je prireditev oznak ali podatkov o lastništvu sredstev policije.

(2)Prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo se izdelajo pred izdajo odredbe za prikrite preiskovalne ukrepe iz zakona, ki ureja kazenski postopek, vendar njihova uporaba ne sme biti usmerjena v preiskovanje konkretnega kaznivega dejanja. Prirejena identiteta in prirejeno lastništvo se smeta uporabljati le za izdelavo oblikovane identitete. Za izdelavo oblikovane identitete se lahko odredi uporaba prirejene identitete in prirejenega lastništva v pravnem prometu. Policija mora zagotoviti sledljivost uporabe prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva.

(3)Prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo se lahko po tem členu uporabljajo eno leto od izdelave, z možnostjo večkratnega podaljšanja uporabe za eno leto. Uporabo podaljša generalni direktor policije na podlagi obrazloženega predloga pristojne enote policije. O izdelavi, podaljšanju ali uničenju prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva policija pisno obvesti vodjo specializiranega državnega tožilstva ali državnega tožilca, ki ga ta pooblasti.

(4)Nadzor nad prirejeno identiteto, oblikovano identiteto in prirejenim lastništvom in njihovo uporabo izvaja najmanj enkrat letno v prostorih policije vodja specializiranega državnega tožilstva ali državni tožilec, ki ga ta pooblasti. Nadzor se izvaja tako, da se ne razkrije identitete policistov.

(5)Vodja specializiranega državnega tožilstva ali državni tožilec, ki ga ta pooblasti, lahko odredi uničenje prirejene identitete, prirejenega lastništva ali prenehanje izdelave oblikovane identitete, če pri nadzoru ugotovi neskladje z drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

(6)Zaradi varstva tretjih oseb lahko generalni direktor policije odredi, da se policist, ki po tem členu uporablja prirejeno identiteto, v postopkih pred državnimi organi predstavi s pravo identiteto.

(7)Na zaprosilo tujih pristojnih organov se lahko izdela prirejena identiteta, oblikovana identiteta in prirejeno lastništvo po določbah tega člena in 24. člena tega zakona tudi policijskemu delavcu tuje države s statusom tajnega delavca, ki jo mora uporabljati v skladu s tem členom in 24. členom tega zakona.

(8)Način izdelave, hrambe in uničenja prirejene identitete, oblikovane identitete in prirejenega lastništva iz tega člena in 24. člena tega zakona z internim aktom določi minister.«.

24. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Za zaščito izvedbe policijske naloge pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov ali za zagotovitev varnosti izvajalcev prikritega preiskovalnega ukrepa in policistov, ki zagotavljajo neposredno operativno podporo pri izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov, lahko pristojni državni tožilec oziroma preiskovalni sodnik v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, dovoli uporabo prirejene identitete, oblikovane identitete ali prirejenega lastništva sredstev policije iz prejšnjega člena.

(2)Ko policist uporablja prirejeno identiteto, se ne izkazuje in predstavlja po določbah 21. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 33. člena se v sedmi alineji črta beseda »evidentiranje«. V drugem odstavku se za besedo »odstavka« dodata vejica in besedilo »razen če ni s tem zakonom določeno drugače,«.

Drugi odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Sodelovanje osebe pri zbiranju obvestil je prostovoljno. Oseba ima pravico do anonimnosti, razen če zakon, ki ureja kazenski postopek, in zakon, ki ureja postopek o prekrških, ne urejata drugače. Policisti pred zbiranjem obvestil poučijo osebo o pravici do prostovoljnosti in anonimnosti, razen če je do zbiranja obvestil prišlo na pobudo osebe ali v primeru preventivnih dejavnosti.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo, ko policisti fizično osebo, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali pravno osebo pisno zaprošajo za informacije in obvestila.«.

V sedmem odstavku 35. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če na poti ali delu poti javno prevozno sredstvo ne vozi, se vabljeni osebi povrnejo stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom.«.

V prvem odstavku 40. člena se v šesti alineji besedilo »vzgojno-varstvene ustanove« nadomesti z besedilom »vzgojnega zavoda, socialnovarstvenega zavoda, prevzgojnega doma ali zdravstvene ustanove«. V drugem odstavku se za besedo »objektov« dodata vejica in besedilo »objektov posebnega pomena«. V tretjem odstavku se črta besedilo »državnih organov«.

Peti odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi: »(5) Policisti smejo vzeti prstne odtise in odtise dlani ter fotografirati osebo, ki je poskušala nezakonito prestopiti ali je nezakonito prestopila državno mejo.«. V šestem odstavku se črta zadnji stavek.

42. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Identifikacijski postopek zajema preverjanje podatkov v evidencah policije, upravnih organov in drugih zbirkah podatkov, za pridobitev katerih je policist pooblaščen z zakonom, odvzem in primerjavo prstnih odtisov in odtisov dlani, zabeleženje in primerjavo opisa osebe, fotografiranje osebe in primerjavo fotografije s fotografijami drugih oseb, odvzem brisa ustne sluznice ali drugega biološkega materiala in primerjavo profilov DNK ter druga operativna in kriminalističnotehnična opravila. Fotografijo in osebni opis osebe smejo policisti tudi objaviti.

(2)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za identifikacijo trupla, ugotovitev identitete in izsleditev iskane osebe, najdbo pogrešane osebe ter za ugotovitev identitete žrtve kaznivih ravnanj.«.

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Policija išče osebe, ki so pogrešane in je glede na okoliščine mogoče domnevati, da potrebujejo pomoč.

(2)Policija išče tudi druge osebe, če tako določajo drugi zakoni.

(3)Pri iskanju oseb smejo policisti uporabiti službenega psa, tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, termovizijske kamere in naprave za gledanje ponoči. Posnetki se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v 30 dneh od njihovega nastanka.

(4)V primerih iz prvega odstavka tega člena smejo policisti: – od operaterja mobilne telefonije pridobiti podatke o komunikacijah pogrešane osebe s sredstvi mobilne komunikacije (podatki o času in telefonski številki klicane ali kličoče osebe ter podatki o naročniku številke), – od upravljavca pridobiti videoposnetek nadzorne kamere, če je glede na okoliščine mogoče domnevati, da se je pogrešana oseba zadrževala na določenem območju, – opraviti pregled osebnih predmetov, prostorov in prevoznih sredstev, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma za življenje, – opraviti vpogled v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe, – od banke pridobiti podatke o plačilnem prometu (kraj in čas finančne transakcije) pogrešane osebe, – razpisati iskanje osebe.

(5)Zahtevo iz prve alineje prejšnjega odstavka operaterju mobilne telefonije pošlje Operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave.

(6)Pregled osebnih predmetov, prostorov in prevoznih sredstev, ki jih je pogrešana oseba uporabljala za bivanje oziroma za življenje, smejo policisti opraviti, če bližnji, s katero pogrešana oseba živi v skupnem gospodinjstvu, to dovoli.

(7)Vpogled v podatke, shranjene na računalniku ali drugem mediju informacijske tehnologije pogrešane osebe, pridobitev podatkov od banke o plačilnem prometu pogrešane osebe in v primerih iz prejšnjega odstavka, ko bližnja oseba ne živi v skupnem gospodinjstvu s pogrešano osebo, smejo policisti opraviti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika, če je to nujno za razjasnitev okoliščin pogrešitve in izsleditev pogrešane osebe. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepih v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur.

(8)S podatki, ki jih policisti pridobijo na podlagi četrtega odstavka tega člena morajo ravnati še posebno skrbno in jih uporabiti na način in v obsegu, ki so nujno potrebni za ugotavljanje okoliščin pri iskanju pogrešane osebe. Ko je oseba najdena, se seznani z zbranimi podatki. Zbranih podatkov se v druge namene ne sme uporabiti.

(9)Način iskanja oseb z internim aktom določi generalni direktor policije.«.

Naslov pred 44. členom ter 44. in 45. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

(1)Prikrita in namenska kontrola se izvaja pri mejni in policijski kontroli v notranjosti države na podlagi ukrepov za osebe, vozila, plovila, zrakoplove ali zabojnike, ki so vneseni v schengenski informacijski sistem, skladno z določbami Sklepa Sveta 2007/533/PNZ, z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (UL L št. 205 z dne 7. avgusta 2007, str. 63).

(2)Prikrita kontrola pomeni odkritje razpisane osebe, razpisanega vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika in zbiranje informacij iz četrtega odstavka tega člena.

(3)Namenska kontrola pomeni pregled osebe, vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugih zakonov, ki urejajo postopek pregleda. Če niso izpolnjeni zakonski pogoji za pregled, se namenska kontrola nadomesti s prikrito kontrolo.

(4)Organu, ki je odredil razpis, se pošljejo informacije o izsleditvi razpisane osebe, razpisanega vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika, kraju, času ali razlogu kontrole, o poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo, ali potnikih v vozilu, na plovilu ali zrakoplovu, uporabljenem vozilu, plovilu, zrakoplovu ali zabojniku, stvareh, ki jih ima oseba s seboj, in okoliščinah, v katerih so bili oseba, vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik izsledeni.

(5)Policisti morajo prikrito in namensko kontrolo uporabljati ter opravljati tako, da čim manj posegajo v pravice osebe, na katero se razpis ukrepa nanaša, in pravice oseb, ki jo spremljajo.

(1)Če obstajajo zadostni dejanski razlogi, da je bilo storjeno, da se pripravlja, izvršuje oziroma organizira kaznivo dejanje iz drugega ali šestega odstavka tega člena, ali če na podlagi celostne ocene te osebe, ugotovljene na podlagi informacij, pridobljenih skladno z zakonom, zlasti na podlagi operativnih informacij policije, kazenskih ovadb, kazenskih postopkov, ki še niso pravnomočno končani, in pravnomočnih kazenskih obsodb, ki še niso izbrisane, obstaja zadostni dejanski razlog, da bo tudi v prihodnje storila kazniva dejanja iz drugega ali šestega odstavka tega člena, se sme za odkritje kaznivega dejanja ali storilca odrediti razpis prikrite ali namenske kontrole zoper osebo, vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik, ki se vnese v schengenski informacijski sistem.

(2)Razpis se sme odrediti za naslednja kazniva dejanja: terorizem po 108. členu, financiranje terorizma po 109. členu, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj po 110. členu, novačenje in usposabljanje za terorizem po 111. členu, trgovina z ljudmi po 113. členu, uboj po 115. členu, umor po 116. členu, ugrabitev po 134. členu, posilstvo po 170. členu, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, zloraba prostitucije po 175. členu, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu, velika tatvina po 205. členu, rop po 206. členu, goljufija po 211. členu, izsiljevanje po 213. členu, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote po 218. členu, poslovna goljufija po 228. členu, goljufija na škodo Evropske unije po 229. členu, zloraba informacijskega sistema po 237. členu, ponarejanje denarja po 243. členu, ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranje denarja po 245. členu, tihotapstvo po 250. členu, hudodelsko združevanje po 294. členu, nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, ugrabitev zrakoplova ali plovila po 329. členu, napad na varnost zračnega prometa po 330. členu, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu, diverzija po 356. členu, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanje talcev po 373. členu in piratstvo po 374. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15 in 38/16; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).

(3)Razpis prikrite in namenske kontrole s pisno odredbo dovoli državni tožilec na pisni predlog policije. Predlog in odredba morata vsebovati podatke, ki omogočajo določljivost osebe, vozila, plovila, zrakoplova in zabojnika, razlog ter utemeljitev za prikrito ali namensko kontrolo.

(4)Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno dobiti in če bi bilo nevarno odlašati, lahko državni tožilec na ustni predlog policije začetek izvajanja ukrepa izjemoma dovoli z ustno odredbo. O ustnem predlogu državni tožilec napiše uradni zaznamek. Pisna odredba, ki mora vsebovati utemeljitev razloga predčasne izvedbe, mora biti izdana najpozneje v 12 urah po izdaji ustne odredbe.

(5)Izvajanje ukrepa sme trajati največ tri mesece, iz tehtnih razlogov pa se s pisno odredbo sme podaljšati vsakič za tri mesece. Skupno sme ukrep trajati 12 mesecev. Če nadaljnje pomembne okoliščine kažejo na to, da je potrebno ukrep še naprej izvajati, se sme ukrep s pisno odredbo izjemoma podaljšati vsakič še za tri mesece, na skupno največ 18 mesecev. Policija preneha izvajati ukrep takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ukrep odrejen. O prenehanju brez odlašanja pisno obvesti organ, ki je ukrep odredil.

(6)Razpis se sme odrediti tudi za naslednja kazniva dejanja: genocid po 100. členu, hudodelstvo zoper človečnost po 101. členu in vojna hudodelstva po 102. členu, izdaja tajnih podatkov po 260. členu, veleizdaja po 348. členu, napad na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboj predsednika republike po 352. členu, nasilje zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oborožen upor po 355. členu in vohunstvo po 358. členu KZ-1, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Glede pogojev odreditve razpisov in roka njihovega trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se mora o razlogih za izdajo razpisa še pred izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvesti.«.

V petem odstavku 51. člena se beseda »dostopen« nadomesti z besedo »dostopno«. V šestem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »V skladu s tem odstavkom policisti ravnajo tudi, ko zaradi začasne omejitve gibanja osebo nastanijo v center za tujce.«. V osmem odstavku se črta besedilo »za iskanje eksplozivnih in drugih nevarnih sredstev ali snovi«.

V tretjem odstavku 54. člena se za besedo »odvzeti« dodata vejica in besedilo »ali če je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi več imeti v lasti«. V četrtem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Če je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi imeti več v lasti, policist ravna v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z najdenimi stvarmi.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Šteje se, da je oseba nedvoumno izrazila voljo, da predmeta ne želi več imeti v lasti, če je bila v pisnem obvestilu o vrnitvi predmetov, na katero se ni odzvala, posebej opozorjena na to, da se bo, če predmetov ne bo prevzela oziroma zahtevala, da se ji predmeti dostavijo na dom, štelo, da se je odpovedala lastninski pravici do predmeta. Pisno obvestilo o vrnitvi predmetov se osebi osebno vroči.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V prvem odstavku 55. člena se za besedo »sredstvi« dodata vejica in beseda »snovmi«. V tretjem odstavku se za besedo »neposredno« dodata vejica in besede »s službenim psom« V šestem odstavku se pred piko doda besedilo »ter uporabljati tehnična sredstva za odkrivanje pasivnih in aktivnih prisluškovalnih naprav in odkrivanje lažnih baznih postaj mobilne telefonije.«.

Tretji odstavek 56. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zadržanje na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek.«. V četrtem odstavku se besedilo »v njegovi bližini« nadomesti z besedilom »na območju, v prostoru, objektu, okolišu ali v njihovi bližini«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Ukrepi policistov iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za brezpilotne zrakoplove, daljinsko ali avtonomno vodena vozila ali plovila ali druga primerljiva tehnična sredstva.«. Dosedanji peti do enajsti odstavek postanejo šesti do dvanajsti odstavek.

V drugem odstavku 57. člena se na koncu druge alineje doda vejica, tretja in četrta alineja pa se spremenita tako, da se glasita: »– zagotovitve navzočnosti tujca, ki ne izpolnjuje pogojev za vstop, tranzit ali izstop iz države oziroma območja pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma ali – drugih primerov, ko je to potrebno za izvedbo drugega policijskega pooblastila.«. V tretjem odstavku se beseda »vročiti« nadomesti z besedo »izročiti«, beseda »vročijo« pa z besedo »izročijo«. V četrtem odstavku se besedilo »konzularnega predstavnika, ga« nadomesti z besedilom »diplomatsko-konzularnega predstavništva države, katere državljan je, predstavništvo«.

V prvem odstavku 60. člena se za besedo »delo« dodata vejica in besedilo »humanitarnih in nevladnih organizacij«. V četrtem odstavku se beseda »deset« nadomesti s številko »15«, za četrtim stavkom pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Pritožbo lahko vložijo kršitelj, oškodovanec in policija.«. V šestem odstavku se na koncu drugega stavka pred piko doda vejica in besedilo »naknadno pa tudi pisno«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Policija oziroma preiskovalni sodnik na izkazljiv način obvestita oškodovanca o tem, da lahko v primeru preselitve ali zadrževanja v drugi državi članici, še preden zapusti ozemlje Republike Slovenije, vloži zaprosilo za izdajo evropske odredbe o zaščiti ter o pogojih po zakonu, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije.«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

V 61. členu se beseda »desetih« nadomesti s številko »15«, besedilo »tri dni« se črta, za tretjim stavkom pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Pritožba zoper odločbo preiskovalnega sodnika ne zadrži izvršitve.«.

V prvem odstavku 62. člena se besedilo »enega leta« nadomesti z besedilom »dveh let«. V šestem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Osebi, ki je najmanj dvakrat kršila ukrep iz prvega odstavka tega člena, lahko preiskovalni sodnik na predlog policije odredi javljanje na policijski postaji ob začetku določenih športnih prireditev.«. V sedmem odstavku se črta beseda »območni«.

Za prvim odstavkom 63. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Če je glede na okoliščine mogoče sklepati, da gre za organizirano skupino navijačev, smejo policisti ukrep iz prejšnjega odstavka odrediti tudi, če imajo osebe pri sebi ali v prevoznem sredstvu, s katerim potujejo na športno prireditev, predmete, za katere je verjetno, da bodo uporabljeni za napad ali se bosta z njimi huje ogrozila javni red, splošna varnost ljudi ali premoženja.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V drugem odstavku 66. člena se besedilo »Pred privedbo zaradi« nadomesti z besedilom »Ob odreditvi«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Preden policisti namestijo osebo v prostor, kjer se izvaja pridržanje, ji ukažejo, naj izroči vse predmete, nato pa opravijo podrobnejši varnostni pregled iz šestega odstavka 51. člena tega zakona.«.

V petem odstavku 67. člena se beseda »najbližjih« nadomesti z besedo »bližnjih«.

V prvem odstavku 73. člena se za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi: »– električni paralizator,«.

Za prvim odstavkom 74. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Policisti morajo biti usposobljeni za uporabo prisilnih sredstev, pri uporabi tehničnih prisilnih sredstev pa morajo upoštevati tudi navodila proizvajalca.«. Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Če je neposredno ogroženo življenje policistov ali drugih oseb in so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja, ogroženosti življenja pa s tipiziranim orožjem ni mogoče odvrniti, smejo policisti izjemoma uporabiti tudi druge vrste orožja, ki je v uporabi v Slovenski vojski.

(5)V primerih iz prejšnjega odstavka smejo policisti uporabiti tudi vozila in opremo, ki ni tipizirana in sistemizirana za uporabo v policiji. Oborožitev in opremo iz prejšnjega in tega odstavka smejo uporabiti le policisti specialne enote policije, ki morajo biti za uporabo posebej usposobljeni. Dovoljena je uporaba: – lahke pehotne in podporne oborožitve in – balistično zaščitenih vozil (kolesnikov), ki omogočajo varen dostop ali vdor v objekt.

(6)O uporabi oborožitve, vozil in opreme iz četrtega in petega odstavka tega člena na predlog generalnega direktorja policije odloči minister v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo. Minister o odločitvi takoj, ko je to mogoče, seznani Vlado Republike Slovenije.«. Dosedanji tretji odstavek postane sedmi odstavek.

75. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Pred uporabo prisilnih sredstev policisti ukažejo osebi, kaj mora storiti ali opustiti, in jo opozorijo, da bodo ob neupoštevanju ukaza uporabili prisilno sredstvo.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek smejo policisti ukaz oziroma opozorilo opustiti, če bi to onemogočilo izvedbo policijske naloge ali če okoliščine ukaza oziroma opozorila ne dopuščajo.«.

V 76. členu se za besedilom »razen če« doda besedilo »jim je začasno omejeno gibanje ali«.

Četrti odstavek 81. člena se spremeni tako, da se glasi: »(4) Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti uporabijo strokovne udarce in mete le, če je bila uporaba strokovnih prijemov ali telesne sile iz drugega odstavka tega člena neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča.«.

Drugi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za obvladovanje pasivnega upiranja policisti plinskega razpršilca ne smejo uporabiti, razen če je bila uporaba milejših prisilnih sredstev neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča.«.

Drugi odstavek 83. člen se spremeni tako, da se glasi: »(2) Za obvladovanje pasivnega upiranja palice ne smejo uporabiti, razen če je bila uporaba milejših prisilnih sredstev neuspešna ali če ta zaradi okoliščin in zagotavljanja varnosti življenja, osebne varnosti ali varnosti premoženja ne bi bila mogoča.«.

V prvem odstavku 84. člena se beseda »sistemizirane« nadomesti z besedo »tipizirane«.

Za 86. členom se dodata nov naslov in nov 86.a člen, ki se glasita:

(1)Električni paralizator smejo policisti uporabiti, če ne morejo drugače: – obvladati aktivnega upiranja ali napada z orožjem ali drugimi nevarnimi predmeti, s katerimi oseba ogroža življenje policista ali koga drugega, ali – preprečiti samopoškodovanja, če obstaja neposredna nevarnost za nastanek hude telesne poškodbe ali hujše posledice za osebo.

(2)Policisti smejo električni paralizator uporabiti proti otrokom, vidno bolnim, starim, onemoglim osebam, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam le, če so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja.

(3)Za uporabo električnega paralizatorja se šteje uporaba naprave, ki s pomočjo visoke električne napetosti začasno onesposobi osebo. Policija zagotovi tudi evidentiranje in spremljanje zakonitosti in strokovnosti primerov, ko policist vklopi električni paralizator in ga pripravi za uporabo.

(4)Električni paralizator sme policist uporabiti z izstrelitvijo elektrod v osebo in le izjemoma, če je bila izstrelitev neuspešna, policist pa ne more drugače odvrniti napada nase, sme električni paralizator uporabiti tudi z neposrednim pritiskom na osebo.

(5)Električni paralizatorji, ki jih pri opravljanju nalog smejo uporabljati policisti, morajo biti opremljeni s kamero za video snemanje, s katero se dokumentira policijski postopek ter elektronskim sistemom za beleženje podatkov o času uporabe in času delovanja posameznega cikla.

(6)Po uporabi električnega paralizatorja morajo policisti takoj, ko okoliščine to dopuščajo, zagotoviti, da osebo pregleda zdravnik.«.

V 88. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(sredstva za prisilno ustavljanje prevoznih in drugih sredstev)«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Tehnična sredstva iz drugega odstavka tega člena smejo policisti uporabiti tudi za prisilno ustavitev ali prizemljitev daljinsko in avtonomno vodenih vozil, plovil, zrakoplovov in drugih tehničnih sredstev, s katerimi se kršijo odredbe iz četrtega odstavka 56. člena tega zakona ali obstaja verjetnost, da bi bila zaradi njihove uporabe ogrožena varnost ljudi ali premoženje večje vrednosti.«.

Tretji odstavek 91. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Plinska sredstva in druga sredstva za pasivizacijo smejo policisti brez odredbe pristojne osebe in brez opozorila iz prejšnjega odstavka uporabiti za prijetje osebe pri terorističnih dejanjih, ugrabitvah ali v drugih primerih, ko se oseba aktivno upira ali napada z orožjem ali nevarnimi predmeti.«. V četrtem odstavku se besedilo »Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »Brez odredbe pristojne osebe in brez poprejšnjega ukaza in opozorila na uporabo«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Zaradi varne izvedbe postopkov smejo policisti v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena uporabiti tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, termovizijske kamere in naprave za gledanje ponoči. Policisti specialne enote smejo, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena, uporabiti tudi radarske sisteme za detekcijo navzočnosti oziroma premikov skozi stene. Posnetki se brišejo takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v desetih dneh od njihovega nastanka.«.

V 98. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Vlada lahko v uredbi iz 103. člena tega zakona določi, da policija varuje tudi družinske člane ter stanovanjske objekte varovanih oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vlada podrobneje določi varovane osebe, prostore, objekte in okoliše objektov, ki jih varuje policija, ter predpiše obseg, oblike in način njihovega varovanja.

(2)Vlada podrobneje določi delovna mesta, za katera je treba opraviti varnostno preverjanje oseb in predpiše obseg in način izvajanja zaščitnih ukrepov za ta delovna mesta.«.

V prvem odstavku 112. člena se za besedo »podatki« doda besedilo »o biometričnih značilnostih oseb in podatki«, na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi: »Podatke o biometričnih značilnostih oseb smejo policisti obdelovati pri identifikacijskem postopku ter pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj smejo policisti, če je to glede na okoliščine storitve konkretnega kaznivega dejanja nujno in potrebno, primerjati prstne odtise in odtise dlani, fotografije s fotografijami drugih oseb ter primerjati profile DNK. Navedene podatke smejo obdelovati avtomatizirano.«. V drugem odstavku se na koncu doda nov stavek, ki se glasi: »Policija mora varovati tajnost vira prijave oziroma sporočila.«. V četrtem odstavku se besedilo »Kazenskega zakonika« nadomesti s kratico »KZ-1«, besedilo »genskem profilu« pa se nadomesti z besedilom »profilu DNK«. V petem odstavku se besedilo »določbi Zakona o sodelovanju« nadomestijo z besedami »zakonu, ki ureja sodelovanje«.

Za 112. členom se doda nov 112.a člen, ki se glasi:

(1)Policija poleg podatkov iz prvega odstavka 112. člena tega zakona zbira tudi podatke o potnikih za vse komercialne, redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz tretjih držav ali iz držav članic EU na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije.

(2)Policija podatke o potnikih iz 30. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: podatki potnikov, prijavljenih na let) zbira in obdeluje zaradi: – izsleditve iskanih oseb in predmetov, – preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj, – učinkovitega boja proti nezakonitemu priseljevanju in izboljšanju mejne kontrole pri prevozu oseb preko zunanjih meja na ozemlje države članice EU ali – ugotovitve skladnosti z osebnimi podatki v 31. točki drugega odstavka 123. člena tega zakona oziroma za potrditev prave identitete potnikov.

(3)Podatki potnikov, prijavljenih na let, se za namen iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka po prejemu avtomatizirano preverijo v naslednjih evidencah policije iz drugega odstavka 123. člena tega zakona: – v evidenci iskanih oseb, – v evidenci pogrešanih oseb, – v evidenci iskanih predmetov, – v evidenci kaznivih dejanj, – v evidenci operativnih informacij, – v evidenci oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek, – v evidenci prikritih evidentiranj in namenskih kontrol in – v evidenci odrejenih ukrepov sodišč.

(4)Po prejemu se podatki potnikov, prijavljenih na let, za namen učinkovitega boja proti nezakonitemu priseljevanju ter v povezavi s kaznivimi dejanji spravljanje v suženjsko razmerje po 112. členu, trgovina z ljudmi po 113. členu, ponarejanje listin po 251. členu in prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu KZ-1, tudi avtomatizirano primerjajo z vnaprej določenimi ocenjevalnimi merili, usmerjenimi na specifične potovalne vzorce storilcev teh istih hudih kaznivih dejanj.

(5)Policija podatke o potnikih iz 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona zbira in obdeluje zaradi preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj.

(6)Podatki iz prejšnjega odstavka se skladno z namenom po prejemu avtomatizirano primerjajo z vnaprej določenimi ocenjevalnimi merili, usmerjenimi na specifične potovalne vzorce storilcev terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj.

(7)Ocenjevalna merila iz četrtega in šestega odstavka tega člena oblikuje in sprotno posodablja enota policije, pristojna za zbiranje, hrambo in analizo podatkov o potnikih v letalskem prometu, na podlagi analitične obdelave podatkov o potnikih za že odkrite storilce kaznivih dejanj iz osmega odstavka tega člena. Ocenjevalna merila vsebujejo specifične potovalne vzorce storilcev, ki se razlikujejo od običajnih potovalnih vzorcev ostalih potnikov v letalskem prometu.

(8)Teroristična in druga huda kazniva dejanja iz drugega, petega in šestega odstavka tega člena so: genocid po 100. členu, hudodelstva zoper človečnost po 101. členu, vojna hudodelstva po 102. členu, agresija po 103. členu, terorizem po 108. členu, financiranje terorizma po 109. členu, ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj po 110. členu, novačenje in usposabljanje za terorizem po 111. členu, spravljanje v suženjsko razmerje po 112. členu, trgovina z ljudmi po 113. členu, uboj po 115. členu, umor po 116. členu, uboj na mah po 117. členu, nedovoljen poseg v nosečnost po 121. členu, huda telesna poškodba po 123. členu, posebno huda telesna poškodba po 124. členu, kršitev enakopravnosti po 131. členu, protipraven odvzem prostosti po 133. členu, ugrabitev po 134. členu, mučenje po 135.a členu, posilstvo po 170. členu, spolno nasilje po 171. členu, spolna zloraba slabotne osebe po 172. členu, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, po 173. členu, pridobivanje oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene po 173.a členu, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja po 174. členu, zloraba prostitucije po 175. členu, prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva po 176. členu, nedovoljena presaditev delov človeškega telesa in sprememba človeškega genoma po 181. členu, neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu, rop po 206. členu, roparska tatvina po 207. členu, izsiljevanje po 213. členu, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem po 226. členu, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem odstavku 240. člena, nedovoljeno sprejemanje daril po 241. členu, nedovoljeno dajanje daril po 242. členu, ponarejanje denarja po 243. členu, ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranje denarja po 245. členu, uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po 247. členu, izdelava, pridobitev in odtujitev pripomočkov za ponarejanje po 248. členu, tihotapstvo po 250. členu, ponarejanje listin po 251. členu, posebni primeri ponarejanja listin po 252. členu, jemanje podkupnine po 261. členu, dajanje podkupnine po 262. členu, sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje po 263. členu, dajanje daril za nezakonito posredovanje po 264. členu, hudodelsko združevanje po 294. členu, javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu, sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje, po 298. členu, izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, po 306. členu, nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po 308. členu, ugrabitev zrakoplova ali plovila po 329. členu, napad na varnost zračnega prometa po 330. členu, protipravno ravnanje z jedrskimi ali drugimi nevarnimi radioaktivnimi snovmi po 334. členu, veleizdaja po 348. členu, napad na ozemeljsko celovitost po 349. členu, napad na neodvisnost države po 350. členu, kršitev ozemeljske nedotakljivosti po 351. členu, uboj predsednika republike po 352. členu, nasilje zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, nasilje zoper predstavnike tujih držav ali mednarodnih organizacij po 354. členu, oborožen upor po 355. členu, diverzija po 356. členu, sabotaža po 357. členu, vohunstvo po 358. členu, ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve po 359. členu, ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanje talcev po 373. členu, piratstvo po 374. členu KZ-1 in druga kazniva dejanja, za katera je pristojno Mednarodno kazensko sodišče.«.

Za tretjim odstavkom 113. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Zaradi ugotavljanja pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter iskanja oseb in predmetov smejo policisti na ali v vozilih policije uporabljati tudi tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic. Navedena tehnična sredstva se morajo uporabljati na način, ki ne omogoča množičnega nadzora in obrazne prepoznave.«.

Za 114. členom se doda nov 114.a člen, ki se glasi:

(1)Tehnična sredstva, ki jih na podlagi tega ali drugega zakona zaradi zbiranja podatkov pri opravljanju policijskih nalog uporabljajo policisti, se smejo uporabljati neposredno ali iz vozila, plovila, zrakoplova (tudi brezpilotnega), zgradb ali drugih objektov.

(2)Policisti smejo zaradi zbiranja podatkov brezpilotne zrakoplove uporabljati: – pri iskanju oseb (43. člen tega zakona), – zaradi varne izvedbe postopkov (peti odstavek 91. člena tega zakona), – za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov in identificiranje kršiteljev oziroma storilcev (prvi odstavek 113. člena tega zakona), – za spremljanje zakonitosti izvajanja policijskih pooblastil in spremljanje javnih zbiranj (114. člen tega zakona), – zaradi preprečevanja in odkrivanja nezakonitih prehodov čez državno mejo v skladu z 8. in 9. členom Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo in 15/13 – ZNPPol), – pri izvedbi prikritih preiskovalnih ukrepov iz 149.a in 155.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14 in 8/16 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o kazenskem postopku), če tako določa zakon, ki ureja kazenski postopek, – pri opravljanju ogleda iz 245. člen Zakona o kazenskem postopku, 120. člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US) in 111. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo) in – pri varovanju oseb in objektov, določenih v predpisu iz 103. člena tega zakona.

(3)Policisti pri uporabi brezpilotnih zrakoplovov upoštevajo splošne pogoje, ki so predpisani za njihovo letenje. Izjemoma, če je to nujno za izvedbo policijske naloge, so dopustna odstopanja od teh pogojev, če se z uporabo brezpilotnega zrakoplova ne ogroža varnost življenja, zdravje ali premoženje ljudi zaradi udarca ali izgube nadzora nad sistemom brezpilotnega zrakoplova ali če se ne ogroža ali moti varnost v zračnem prometu.«.

V drugem odstavku 118. člena se besedilo »razreši varovanja varovanih podatkov« nadomesti z besedilom »razreši dolžnosti varovanja varovanih podatkov policije«. V tretjem odstavku se obakrat za besedo »podatki« doda beseda »policije«.

V 120. členu se beseda »obdelovanje« nadomesti z besedo »obdelavo«.

V prvem odstavku 123. člena se za besedo »osebne« doda besedilo »in druge«. V drugem odstavku se: – v 5. točki beseda »delavcem« nadomesti z besedo »uslužbencem«, – 17. točka spremeni tako, da se glasi: »17. evidenco vstopov v objekte policije,«, – v 19. točki črta beseda »evidentiranj«, – v 27. točki pika nadomesti z vejico in za njo dodajo nove 28., 29., 30., 31. in 32. točka, ki se glasijo: »28. evidenco oseb za izločitev, 29. evidenco gradiv spolnega izkoriščanja mladoletnih oseb, 30. evidenco oseb, prijavljenih na let, 31. evidenco oseb iz sistema rezervacij letalskih kart, 32. evidenco optične prepoznave registrskih tablic.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Evidenca iz 29. točke drugega odstavka tega člena vsebuje zbrana, evidentirana in opisana gradiva spolnega izkoriščanja mladoletnih oseb, in je namenjena izvajanju postopkov za ugotovitev krajevnih, časovnih, vsebinskih in drugih okoliščin nastanka teh gradiv. Evidenca je namenjena tudi za izvajanje identifikacije oseb iz teh gradiv s ciljem izslediti in zaščititi oškodovane osebe, odkrivati osumljence kaznivih dejanj, ter zbirati obvestila in dokaze o dejanjih spolnega izkoriščanja oseb, mlajših od osemnajst let.«.

V 125. členu se: – v napovednem stavku beseda »obdelujejo« nadomesti z besedama »smejo obdelovati«, – v 2. točki za besedo »oškodovancev« dodata vejica in besedilo »odnos med storilcem in oškodovancem«, beseda »škoda« pa se nadomesti z besedo »posledica«, – v 5. točki beseda »delavcem« nadomesti z besedo »uslužbencem«, – v 8. točki besedilo »DNK preiskav« nadomesti z besedilom »preiskav DNK«, – v 9. točki za besedo »okoliščine« dodata vejica in besedilo »fotografije, avdio- in videoposnetki«, – v 17. točki besedilo »in gibanja v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov« nadomesti z besedilom »v objekte policije«, – v 18. točki beseda »njenega« nadomesti z besedo »njegovega«, za besedo »zastopnika« pa se dodata vejica in besedilo »odnos med storilcem in oškodovancem«, – 19. točka spremeni tako, da se glasi: »19. evidenca prikritih in namenskih kontrol: podatki o izsleditvi osebe ali vozila, plovila, zrakoplova ali zabojnika, o kraju, času ali razlogu za kontrolo, poti in namembnem kraju potovanja, osebah, ki spremljajo osebo, ali potnikih v vozilu, na plovilu ali zrakoplovu, uporabljenem vozilu, plovilu, zrakoplovu ali zabojniku, stvareh, ki jih ima oseba s seboj, in okoliščinah, v katerih so bili oseba ali vozilo, plovilo, zrakoplov ali zabojnik izsledeni, številka, vrsta ter veljavnost ukrepa odredbodajalca;«, – v 24. točki beseda »osumljenca« nadomesti z besedo »storilca«, – za 27. točko dodajo nove 28., 29., 30., 31. in 32. točka, ki se glasijo: »28. evidenca oseb za izločitev: profil odvzetega vzorca DNK uslužbenca policije ali druge osebe, ki sodeluje pri ogledu kraja kaznivega dejanja ali opravlja dela v laboratoriju, ter kraj in čas odvzema vzorca; 29. evidenca gradiv spolnega izkoriščanja mladoletnih oseb: fotografije, avdio in videoposnetki in druga podobna gradiva, ki prikazujejo ali so v vzročni zvezi s spolno izkoriščanimi mladoletnimi osebami, tehnični podatki o gradivih, vsebinski zapis gradiva, podatki o kaznivem dejanju, podatki o identifikaciji mladoletne osebe (datum ugotovitve identitete, navedba osebnih podatkov iz prvega odstavka 124. člena tega zakona) ter podatki o izbrisu gradiva; 30. evidenca potnikov, prijavljenih na let: podatki o letu, načrtovani datum, ura ter kraj vzleta in pristanka letala, število vseh potnikov na letalu, status osebe na letalu, vrsta, številka, nacionalnost in datum poteka veljavnosti potovalnega dokumenta, kraj vkrcanja in tranzita potnika, mejni prehod vstopa potnika na območje schengenskega prostora, podatki o sedežu in prtljagi potnika ter identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika; 31. evidenca potnikov iz sistema rezervacij letalskih kart: podatki v zvezi z letom, datum rezervacije, datum in kraj izdaje ter drugi podatki o letalski karti, datum nameravanega potovanja, vzdevek ali lažno ime, naslovi in drugi kontaktni podatki iz rezervacije, podatki o plačilu letalske karte, vključno z naslovom za pošiljanje računa, celoten načrt potovanja, informacije o potnikih, ki pogosto letijo, podatki o potovalni agenciji oziroma drugem pravnem subjektu, pri kateri je bila opravljena rezervacija letalske karte, potovalni status potnika, številka sedeža, podatki o osebni prtljagi potnika, druge morebitne posebnosti, povezane s potovanjem potnika, število ter osebna imena drugih potnikov, povezanih z isto rezervacijo, vse naknadne spremembe podatkov in identifikacijska številka potnika iz informacijskega sistema letalskega prevoznika; 32. evidenca optične prepoznave registrskih tablic: datum, čas in kraj nastanka podatka, fotografijo registrske tablice in znakovni podatek o registrski tablici.«.

126. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Če so bili podatki o DNK in daktiloskopiranju pridobljeni zaradi izločitve oseb ali ugotovitve identitete osebe, se ne vnašajo v evidence. Določba ne velja za podatke, ki se vnašajo v evidenco iz 28. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona.

(2)Ob pridobitvi podatkov o osebah iz sistema rezervacij letalskih kart se občutljivi osebni podatki ne shranijo v evidenco skupaj z ostalimi podatki, temveč se takoj trajno izbrišejo.«.

V prvem odstavku 127. člena se v prvi alineji beseda »in« nadomesti z vejico, za številko »24.« pa se dodata vejica in besedilo »28., 29., 30., 31. in 32.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) Zahtevo za izpis podatkov iz evidence iz 29. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona policija zavrne, razen ko je takšno zahtevo podalo sodišče, državno tožilstvo ali drug organ v zvezi z odkrivanjem, pregonom ali sojenjem za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost oseb, mlajših od osemnajst let.«.

128. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Podatki iz evidenc, ki jih določa drugi odstavek 123. člena tega zakona, se hranijo: – v evidencah iz 1., 6., 7., 19. in 24. točke, do ustavitve policijske preiskave ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona; – v evidencah iz 8., 14. in 15. točke, do ustavitve policijske preiskave ali do najdbe pogrešane osebe ali identifikacije neznanega trupla ali do izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne ustavitve kazenskega postopka ali do pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona; – v evidenci iz 2. točke, tri leta po dnevu pravnomočnosti odločbe, če te ni, pa štiri leta po času storitve prekrška; – v evidenci iz 3. točke, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdlje do zastaranja pregona; – v evidenci iz 4. točke, eno leto po izvedbi postopka za ugotavljanje identitete; – v evidenci iz 5. točke, pet let po datumu dogodka; – v evidenci iz 9. točke, tri leta po datumu dogodka; – v evidencah iz 10. in 23. točke, dve leti po datumu odvzema prostosti oziroma zadržanja, razen videoposnetka, ki se hrani dva meseca po datumu odvzema prostosti oziroma zadržanja; – v evidenci iz 11. točke, pet let po datumu varnostnega preverjanja; – v evidenci iz 12. točke, pet let po datumu vložene pritožbe; – v evidenci iz 13. točke, dve leti po datumu uporabe prisilnega sredstva; – v evidenci iz 16. točke, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje; – v evidenci iz 17. točke, dva meseca po vstopu v objekt policije; – v evidencah iz 18. in 21. točke, tri leta po dnevu pravnomočnosti odločbe, če te ni, pa štiri leta po času storitve prekrška ali do izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe ali do pravnomočne oprostilne sodbe ali do izbrisa obsodbe iz kazenske evidence, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona, v zvezi s katerim je bila osebi izdana odredba o prepovedi približevanja oziroma odredba o prepovedi udeležbe na športnih prireditvah; – v evidenci iz 20. točke, 45 dni od izdelave posnetka; – v evidenci iz 22. točke, do izteka razlogov; – v evidencah iz 25. in 26. točke, do najdbe pogrešane osebe oziroma identifikacije neznanega trupla; – v evidenci iz 27. točke, 30 dni od nastanka podatka; – v evidenci iz 28. točke, za uslužbence policije dve leti po prenehanju opravljanja nalog, povezanih z zavarovanjem ali preiskovanjem dokaznega materiala, ali po prekinitvi delovnega razmerja, za druge osebe, ki sodelujejo pri ogledu kraja kaznivega dejanja ali opravljajo dela v laboratoriju, pa deset let po odvzemu vzorca; – v evidenci iz 29. točke, do ugotovitve identitete mladoletne osebe, nato pa se hranijo še 60 let od dneva ugotovitve identitete te osebe; – v evidencah iz 30. in 31. točke, devet mesecev po pridobitvi podatkov, – v evidenci iz 32. točke, sedem dni od nastanka podatka.

(2)Pristojno sodišče mora pristojni policijski enoti posredovati podatke o uvedbi kazenskega postopka, – ko je pravnomočno uvedena preiskava, – ko je obtožnica postala pravnomočna, – ko je na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava, ali – če je oškodovanec kot tožilec začel oziroma nadaljeval pregon in podatke o pravnomočnih oprostilnih sodbah v 30 dneh od pravnomočnosti oziroma začetka ali nadaljevanja pregona. Pristojno državno tožilstvo, pristojno sodišče ali pristojni upravni organ mora pristojni policijski enoti posredovati podatke o izbrisu obsodbe iz kazenske evidence in podatke iz drugega odstavka 121. člena tega zakona v 30 dneh od nastanka podatka.

(3)Dostop do podatkov iz evidenc iz 1., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 14., 15., 19. in 24. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona je v obdobju, ki je za posamezne evidence določen v prvem odstavku tega člena, pristojnim državnim organom dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom. Dostop do podatkov iz evidence iz 29. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona je državnim organom, pristojnim za začetek, uvedbo in izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek, ter nosilcem javnih pooblastil s področja socialnega varstva, ko vodijo postopke o osebah, ogroženih zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Dostop do podatkov iz evidenc iz 30. in 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona je v obdobju, ki je za posamezne evidence določen v prvem odstavku tega člena, dovoljen pristojnim državnim organom le skladno z namenom, ki je za podatke potnikov, prijavljenih na let, in podatke potnikov z rezervacijo letalske karte naveden v drugem oziroma petem odstavku 112.a člena tega zakona. Dostop do podatkov iz ostalih evidenc je pristojnim državnim organom dovoljen le zaradi opravljanja njihovih nalog, določenih z zakonom.

(4)Če je identiteta oškodovane osebe iz 29. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona znana, mora biti seznanjena o hrambi podatkov in o pravici izbrisa iz petega odstavka tega člena.

(5)Izbris podatkov iz evidence iz 29. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona pred potekom roka njihove hrambe je mogoč le na podlagi pisne zahteve osebe ali njenega zakonitega zastopnika. Policija pred izbrisom upravičeno osebo seznani s posledicami izbrisa. Izjemoma sme policija začasno zadržati izvršitev zahteve o izbrisu podatkov, če bi izbris lahko ogrozil ugotovitev identitete druge oškodovane osebe ali če bi izbris lahko oviral potek preiskave kaznivega dejanja.«.

V drugem odstavku 129. člena se za drugo alinejo dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita: »– ne glede na določbe prejšnje alineje se podatki v evidencah iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona hranijo največ osem let od izdaje sklepa o zavržbi kazenske ovadbe za kazniva dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena, posebno hude telesne poškodbe po četrtem odstavku 124. člena, velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena, zatajitve po četrtem odstavku 208. člena in poškodovanja tuje stvari po drugem odstavku 220. člena, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem odstavku 187. člena, nasilja v družini po prvem in drugem odstavku 191. člena, zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem odstavku 192. člena, izsiljevanja po prvem in drugem odstavku 213. člena, poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena, in zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1, kadar državni tožilec ravna po določbah petega odstavka 161.a in četrtega odstavka 162. člena Zakona o kazenskem postopku; – ne glede na določbe druge alineje tega odstavka se podatki v evidencah iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona brišejo v roku 45 dni od pravnomočne ustavitve kazenskega postopka, pravnomočne zavrnilne ali oprostilne sodbe;«. Dosedanja šesta alineja se črta. Dosedanja deveta alineja, ki postane deseta alineja, se spremeni tako, da se glasi: »– v evidencah iz 17., 20., 25., 26, 27., 28. in 29. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona brišejo;«. Za spremenjeno deseto alinejo se doda nova enajsta alineja, ki se glasi: »– v evidencah iz 30. in 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona hranijo 21 mesecev.«. Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(3) Dostop do podatkov iz evidenc prejšnjega odstavka je policistom in pristojnim državnim organov dovoljen le zaradi preiskovanja storitve kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom. Dostop do podatkov iz evidenc iz 30. in 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona je policistom in pristojnim državnim organom dovoljen le skladno z namenom, ki je za podatke potnikov z rezervacijo letalske karte naveden v petem odstavku 112.a člena tega zakona, in sicer za analiziranje podatkov za namen ugotavljanja specifičnih potovalnih vzorcev storilcev kaznivih dejanj iz sedmega odstavka 112.a člena tega zakona ali če je pri obravnavi teh kaznivih dejanj treba izvesti nujne aktivnosti za njihovo neposredno preprečitev, ter za izsleditev in prijetje storilcev.

(4)Po poteku rokov iz drugega odstavka tega člena se podatki anonimizirajo, razen podatkov iz 8., 14., 15., 30. in 31. točke drugega odstavka 123. člena tega zakona, ki se brišejo.«.

V 132. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena ima za preveritev in oceno zakonitosti in strokovnosti uporabe prisilnega sredstva enake pristojnosti, kot jih za komisijo določa 136. člen tega zakona.«.

V prvem odstavku 133. člena se za besedo »strel« dodata vejica in besedilo »uporabi električni paralizator«.

V sedmem odstavku 146. člena se črta sedma alineja.

Besedilo 149. člena se označi kot prvi odstavek, za njim pa se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Vodja policijske enote za ugotovitev dejanskega stanja pritožbe pred izvedbo pomiritvenega postopka uporablja pooblastila, kot jih za poročevalce določa 143. člen tega zakona.«.

Prvi odstavek 159. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Pripadniki tujih varnostnih organov, ki neposredno varujejo predstavnika te države ali drugo varovano osebo na obisku v Republiki Sloveniji in sodelujejo pri opravljanju policijskih nalog v Republiki Sloveniji, lahko nosijo uniformo, če opravljajo naloge v uniformi, uporabljajo vozila ter vnesejo in nosijo strelno orožje, pripadajoče strelivo in prisilna sredstva brez posebnega dovoljenja ob pravočasni najavi policiji. Posebnega dovoljenja ob pravočasni najavi policiji tudi ne potrebujejo tuji varnostni organi, če varujejo predstavnika svoje države ali drugo varovano osebo in so zaradi njegovega varovanja v tranzitu skozi Republiko Slovenijo. O uporabi druge varnostne opreme tujih varnostnih organov odloči generalni direktor policije. Varovanje določenih predstavnikov Republike Slovenije v tujini opravljajo policisti Republike Slovenije skladno s predpisi Republike Slovenije in predpisi države gostiteljice, če niso v nasprotju s predpisi Republike Slovenije.«.

Podatki iz evidenc iz 8., 14. in 15. točke 123. člena zakona se uskladijo v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Minister uskladi predpis o načinu izvajanja policijskih pooblastil s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti dan po njegovi uveljavitvi.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določba novega 112.a člena zakona, v delu, ki predpisuje zbiranje podatkov iz 30. in 31. točke drugega odstavka 123. člena zakona za redne in posebne lete od letalskih prevoznikov, ki svojo prevozno dejavnost opravljajo iz držav članic Evropske unije na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije, začne uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona, za zbiranje teh podatkov na letih iz tretjih držav na ozemlje Republike Slovenije in v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije pa se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Št. 210-01/16-17/29 Ljubljana, dne 17. februarja 2017 EPA 1567-VII Državni zbor