4. člen

(1)Ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo vodikovega peroksida zaradi čim manjšega onesnaževanja okolja z emisijo toplote in snovi v odpadni vodi, so: a)  odpadne vode, ki nastanejo pri ekstrakciji vodikovega peroksida in reverziji delovne raztopine, morajo biti očiščene z biološkim čiščenjem, kemijsko oksidacijo, adsorpcijo ali drugo metodo čiščenja z učinkom čiščenja, ki zagotavlja, da predpisane mejne vrednosti odpadnih voda niso presežene; b)  rezervoarji za skladiščenje vodikovega peroksida so narejeni in tehnično opremljeni tako, da so načrtovani za skladiščenje nevarnih snovi, postavljeni na betonski površini in morajo biti opremljeni:

1.s kontinuiranim merjenjem temperature, pri čemer je število merilnih mest temperature na posameznem rezervoarju odvisno od njegove prostornine, in sicer:

-    eno merilno mesto, če je prostornina manjša od 100 m 3,

-    dve merilni mesti, če je prostornina enaka ali večja od 100 m 3 in manjša od 500 m 3,

-    tri merilna mesta, če je prostornina enaka ali večja od 500 m 3 in manjša od 1.000 m 3, ali

-    štiri merilna mesta, če je prostornina enaka ali večja od 1.000 m 3;

2.z neoviranim zasilnim izpustom za zagotavljanje večje varnosti v primeru razgradnje vodikovega peroksida;

3.z merilcem ravni vodikovega peroksida v rezervoarju in zaščito pred prenapolnjenostjo;

4.z avtomatskim detektorjem puščanj zlasti pri manjših zadrževalnih sistemih;

5.z zadrževalnim sistemom s prostornino, ki je enaka najmanj 110 odstotkom prostornine največjega rezervoarja, ki so z njo povezani;

6.z opremo za vzdrževanje rezervoarjev;

7.z varnostnim sistemom za preprečevanjem nadtlaka ali podtlaka;

8.z napajalnim sistemom vode, primernim za hlajenje in poplavljanje rezervoarja.

(2)Ukrepi, ki jih mora izvajati upravljavec naprave za proizvodnjo natrijevih perboratov zaradi čim manjšega onesnaževanja okolja z emisijo toplote in snovi v odpadni vodi, so:

1.varčevanje z energijo pri pripravi raztopine natrijevega metaborata z izvajanjem procesa pri nižji temperaturi tako, da je končna temperatura v obratovalnem območju od 60 °C do 95 °C;

2.znižanje koncentracije ali količine matične lužnice, ki nastaja pri procesu kristalizacije perborata tetrahidrata, z uporabo hladilnega sistema ali vakuumskega izhlapevanja zaradi boljše izrabe materiala in večje energetske učinkovitosti procesa;

3.zmanjševanje vsebnosti vlage v kolaču perborata tetrahidrata s centrifugiranjem na 3 do 10 odstotkov zaradi manjše porabe energije pri sušenju tega perborata.