Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje (ZNDM-2B)

V Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 35/10 – uradno prečiščeno besedilo in 15/13 – ZNPPol) se drugi odstavek 1. člena spremeni tako, da se glasi: »(2) Ta zakon za izvajanje Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L št. 77 z dne 23. 3. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Zakonik o schengenskih mejah) določa pristojne organe v Republiki Sloveniji ter sankcije za kršitve njegovih določb.«.

Besedilo 8. člena se spremeni tako da se glasi: »(1) Za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje sme policija postaviti table z opozorilnimi napisi in drugo signalizacijo, namestiti in uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, tehnična sredstva za prepoznavo oseb in predmetov ter tehnična sredstva za ugotovitev ali preverjanje identifikacije oseb ob primerjavi podatkov, zajetih v potovalnem dokumentu, in identifikacijo vozil ter postaviti, namestiti in uporabljati druga tehnična in druga sredstva kot so varovalna ograja ali druga tehnična ovira ali druga sredstva za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Za vzdrževanje tabel in druge signalizacije ter tehničnih sredstev in drugih sredstev po tem členu je pristojna policija.

(2)Če je potrebno za uspešno izvedbo nalog po tem zakonu in nalog, predpisanih s pravnim redom Evropske unije, policisti lahko uporabljajo zemljišča in vodne površine ne glede na lastništvo.

(3)Lastniki in posestniki zemljišč in vodnih površin morajo pustiti prost dostop in gibanje za nemoteno opravljanje nalog nadzora državne meje.

(4)Lastniki in posestniki zemljišč so dolžni dopustiti postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena, če opravljanja nadzora državne meje in preprečevanja nedovoljenega prehajanja državne meje ni mogoče zagotoviti z obstoječimi kadrovskimi viri in organizacijskimi ukrepi ali so bila ta neuspešna in so podane nepredvidene ali nujne razmere, ki ogrožajo življenje, osebno varnost in premoženje ljudi, vsakdo pa se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki bi ovirala postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje ali shranjevanje teh sredstev. Policija lastnike obvesti o razlogih za poseg na zemljiščih, tehnična in druga sredstva pa se odstranijo takoj, ko niso več potrebna za opravljanje nalog iz tega člena.

(5)Za postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev ob državni meji iz prvega odstavka tega člena in izpolnjenih pogojih iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in prostorski akti ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ohranjanje narave, sladkovodno ribištvo, divjad in lovstvo, ter predpisi, ki urejajo gozdove in vode.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek policija v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, pripravi načrt namestitve teh sredstev in pridobi oceno njihovih vplivov na naravo, pri tem pa smiselno uporabi metodologijo iz predpisa, ki ureja presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja, s predlogi omilitvenih ukrepov, če postavitev, namestitev, uporaba, vzdrževanje ali shranjevanje tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena ob državni meji traja dlje kot šest mesecev in je verjeten pomemben negativni vpliv na varovana območja. Do ocene vplivov in omilitvenih ukrepov se opredeli z mnenjem strokovna organizacija, pristojna za varstvo narave, in se za način izvedbe omilitvenih ukrepov za postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena dogovori s policijo.

(7)Policija se pri postavitvi, namestitvi, uporabi, vzdrževanju in shranjevanju tehničnih in drugih sredstev iz prvega odstavka tega člena zaradi izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda in državnega monitoringa redno usklajuje z ministrstvom, pristojnim za vode, in koncesionarjem, ki ob državni meji izvaja gospodarsko javno službo urejanja voda.

(8)Uporaba tehničnih sredstev iz prvega odstavka tega člena je dopustna samo pri opravljanju nadzora državne meje, ki ga policija izvaja skladno z Zakonikom o schengenskih mejah.

(9)S tehničnimi sredstvi iz prvega odstavka tega člena sme policija pridobivati in obdelovati osebne podatke pod pogoji, ki jih določata zakon, ki ureja naloge in pooblastila policije in zakon, s katerim se določajo pogoji in načini vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji. Pri tem sme policija uporabljati nacionalne, EU in mednarodne baze podatkov do katerih dostopa.

(10)Način uporabe tehničnih sredstev iz prvega odstavka tega člena, v obsegu, ki ga določa Zakonik o schengenskih mejah, podrobneje predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.«.

Za 8. členom se dodajo novi 8.a do 8.g člen, ki se glasijo:

(1)Če je za opravljanje nalog v skladu s prejšnjim členom ob državni meji potrebna uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč, so do nadomestila za oteženo redno rabo zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) po tem zakonu upravičeni naslednji upravičenci: – lastnik zemljišča ali – oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe.

(2)Šteje se, da so osebe iz prejšnjega odstavka upravičene do nadomestila, če se kot sredstvo iz prvega odstavka prejšnjega člena na zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira.

(3)Če nadomestilo za isto zemljišče uveljavlja več upravičencev za isto časovno obdobje, je do nadomestila upravičen tisti, ki ima v tem obdobju pravico uporabljati to zemljišče.

(4)Če nadomestilo uveljavljajo vsi solastniki ali skupni lastniki skupaj z eno vlogo, se višina nadomestila določi v celotnem znesku v korist vseh solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Če nadomestila ne uveljavljajo vsi solastniki skupaj, so upravičeni do nadomestila skladno s solastniškimi deleži, če so ti določeni. Če solastniški deleži niso določeni in v primeru skupne lastnine, kadar skupni lastniki nadomestila ne uveljavljajo skupaj, se šteje, da so deleži enaki.

(1)Upravičenec do nadomestila lahko zahteva nadomestilo do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Upravičenec zahteva nadomestilo pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, za katero se uveljavlja nadomestilo. Upravičenec vloži zahtevo za nadomestilo za zemljišče, ki leži na območju dveh upravnih enot, pri eni izmed obeh upravnih enot. Če upravičenec zahteva nadomestilo za več zemljišč, ki ležijo na območju dveh ali več upravnih enot, ga za vsa zemljišča zahteva pri eni izmed upravnih enot, na območju katere leži zemljišče, za katerega uveljavlja nadomestilo. Če upravičenec zahteva nadomestilo pri več pristojnih upravnih enotah, o zahtevi odloča upravna enota, ki je prva prejela zahtevo.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka vsebuje: – podatke o upravičencu do nadomestila (osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva in EMŠO, če gre za fizično osebo, oziroma firmo, sedež in matično številko, če gre za pravno osebo) in številko osebnega oziroma poslovnega računa, – podatke o zemljišču (parcelna številka in katastrska občina) in – opis posega oziroma vpliva posega na zemljišče.

(3)Če pravico do nadomestila zahteva oseba, ki uporablja zemljišče na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, in ta okoliščina ni razvidna iz uradnih evidenc, zahtevi priloži tudi fotokopijo najemne oziroma zakupne pogodbe.

(4)Upravna enota odloči o zahtevi na podlagi dokumentacije, ki jo glede posega na zemljišču pridobi od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki hrani dokumentacijo v zvezi s tem posegom, ter podatkov in listin iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Upravna enota pred izdajo odločbe seznani upravičenca do nadomestila z vsemi ugotovljenimi dejstvi in ga pozove, da se v roku najmanj 15 dni mora izreči o ugotovitvah v seznanitvi.

(5)Zoper odločitev upravne enote je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(6)Višina nadomestila se določi na podlagi metodologije, ki jo določi Vlada Republike Slovenije glede na obseg posega na zemljišču, boniteto zemljišča v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, in vrsto dejanske rabe v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto dejanske rabe zemljišč.

(7)Nadomestilo se odmeri za preteklo koledarsko leto, za obdobje, ko je bila onemogočena redna raba zemljišča. Če se upravičenec do nadomestila med koledarskim letom spremeni, je do nadomestila upravičen sorazmerno glede na trajanje njegovega upravičenja v koledarskem letu.

(8)Nadomestilo se izplača po pravnomočnosti odločbe upravne enote na osebni oziroma poslovni račun upravičenca. Nadomestilo upravičencu do nadomestila izplača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(9)Sredstva za izplačilo nadomestila se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(10)V postopku za določitev nadomestila se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji taksa ne plača.

(11)V postopku za določitev nadomestila se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(1)Če je za opravljanje nalog v skladu z 8. členom tega zakona, ki se izvajajo ob državni meji, potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč in že traja dlje kot 24 mesecev, se lastninska pravica na teh zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist.

(2)Za vprašanja glede ustanovitve služnosti v javno korist, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice v javno korist.

(3)Javno korist za ustanovitev služnosti in obdobje obremenitve s služnostjo v javno korist ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Do pravnomočnosti odločitve o služnosti v javno korist lahko policija na zemljiščih, določenih v sklepu iz prejšnjega stavka, še naprej opravlja naloge iz 8. člena tega zakona, za katere je potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki otežuje redno rabo zemljišč.

(4)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v šestih mesecih po sprejetju sklepa iz prejšnjega odstavka začne postopek za ustanovitev služnosti v javno korist.

Upravičenec do služnosti v javno korist je Republika Slovenija. Postopek sporazumevanja za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, sklepanje teh pogodb in vlaganje zahtev za ustanovitev služnosti v javno korist v imenu Republike Slovenije in za njen račun opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(1)Upravičenec do služnosti v javno korist poda lastnikom zemljišč iz 8.c člena tega zakona ponudbo za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist proti plačilu odškodnine.

(2)Če se lastnik zemljišča strinja s ponudbo iz prejšnjega odstavka in o tem pisno obvesti upravičenca do služnosti v javno korist v 15 dneh od prejema ponudbe, se sklene pogodba o ustanovitvi služnosti, pri čemer stroške v zvezi s to pogodbo krije upravičenec do služnosti v javno korist.

(1)Če postopek sporazumevanja iz prejšnjega člena ni bil uspešen, lahko upravičenec do služnosti v javno korist pri upravni enoti, na območju katere leži zemljišče, zahteva začetek postopka za ustanovitev služnosti v javno korist.

(2)Zahteva za ustanovitev služnosti v javno korist iz prejšnjega odstavka vsebuje: – navedbo sklepa Vlade Republike Slovenije o ugotovljeni javni koristi, – podatke o lastniku zemljišča (osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva, če gre za fizično osebo, oziroma firmo, sedež in matično številko, če gre za pravno osebo), – podatke o zemljišču (parcelna številka in katastrska občina), – podatke o ustanovitvi služnosti v javno korist (opredelitev obsega zemljišča, na katerem se ustanovi služnost v javno korist, trajanje služnosti v javno korist), – ponudbo iz prejšnjega člena.

(3)Postopek za ustanovitev služnosti v javno korist se začne s sklepom. Zoper ta sklep ni pritožbe.

(4)Pritožba zoper odločbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ne zadrži njene izvršitve.

(1)Odškodnina za ustanovitev služnosti v javno korist se določi za obdobje od objave sklepa Vlade Republike Slovenije iz 8.c člena tega zakona do poteka obdobja obremenitve zemljišča s služnostjo. Odškodnina se izplačuje na letni ravni za preteklo leto, in sicer do konca meseca marca tekočega leta. Izplačilo za posamezno leto se izračuna tako, da se višina odškodnine, določena za celotno obdobje, deli s številom let, za katera je zemljišče obremenjeno s služnostjo v javno korist. Če odškodnina ni določena v istem koledarskem letu, kot je bila ustanovljena služnost v javno korist, se odškodnina za obdobje do določitve odškodnine, izplača do konca meseca marca leta, ki sledi letu, v katerem je bila določena odškodnina. Če služnost v javno korist ne traja celo koledarsko leto, se izplačilo za posamezno leto sorazmerno zmanjša.

(2)Če se služnost v javno korist ukine pred potekom obdobja, za katero je bila ustanovljena, se za preostalo obdobje odškodnina ne izplača.

(3)Odškodnino zemljišča izplača ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na osebni oziroma poslovni račun lastnika zemljišča. Sredstva za izplačilo odškodnine se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.

(1)Če upravičenec do služnosti v javno korist za namen sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ne pridobi podatkov o lastniku zemljišča iz uradnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo ali ker organi, ki vodijo uradne evidence, s podatki ne razpolagajo, ali so podatki v evidenci napačni, ali lastnik zemljišča zaradi neznanega bivališča ne more sodelovati v postopku, pošlje centru za socialno delo predlog za postavitev skrbnika za poseben primer.

(2)Center za socialno delo v 60 dneh imenuje skrbnika za poseben primer, ki zastopa lastnika zemljišča in varuje njegove koristi.«.

Prvi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Policija lahko ob izkazanem upravičenem interesu z odločbo ustanovi mejni prehod za poimensko določene osebe. Pri ustanovitvi mejnega prehoda za poimensko določene osebe, na katerem se opravlja carinski nadzor, je potrebno tudi soglasje upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve, v katerem se opredelijo pogoji in stroški za opravljanje carinskega nadzora. O pritožbi zoper odločbo o ustanovitvi mejnega prehoda za poimensko določene osebe odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.«.

V drugem odstavku 19. člena se za besedo »na« doda beseda »civilnem«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Pri ustanovitvi začasnega mejnega prehoda, na katerem se opravlja carinski nadzor, je potrebno tudi soglasje upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve, v katerem se opredelijo pogoji in stroški za opravljanje carinskega nadzora.«.

Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Območje mejnega prehoda, na katerem se opravlja tudi carinski nadzor, z odločbo določi direktor pristojne policijske uprave v soglasju z upravnim organom, pristojnim za carinske zadeve. Območje mejnega prehoda na mejnih prehodih, na katerih se carinski nadzor ne opravlja, z odločbo določi direktor pristojne policijske uprave. Območje mejnega prehoda na civilnem letališču z odločbo določi direktor pristojne policijske uprave v soglasju z ministrstvom, pristojnim za civilno letalstvo. O pritožbi zoper odločbo o določitvi območja mejnega prehoda odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.«.

Prvi odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Za gradnjo ali spremembo namembnosti objektov po predpisih o graditvi objektov in naprav na območju mejnega prehoda, na katerem se opravlja carinski nadzor, je treba pridobiti soglasji direktorja pristojne policijske uprave in upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve. Na ostalih mejnih prehodih je treba pridobiti le soglasje direktorja pristojne policijske uprave. O pritožbi zoper odločitev direktorja policijske uprave odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, o pritožbi zoper odločitev upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve, pa ministrstvo, pristojno za finance.«.

Drugi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Poveljnik plovila, agent ladje ali oseba, ki jo poveljnik plovila pooblasti, mora najpozneje ob pristanku v pristanišču policiji naznaniti vse potnike, ki nimajo veljavnega dokumenta za prestop državne meje.«. V tretjem odstavku se beseda »ladje« nadomesti z besedo »plovila«.

V tretjem odstavku 28. člena se besedilo »carinskega delavca« nadomesti z besedilom »pooblaščene uradne osebe upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve«.

V drugem odstavku 29. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če je glede na konkretne okoliščine mogoče pričakovati, da oseba poseduje prepovedane stvari ali predmete, ali zaradi ugotavljanja identitete, sme policist pregledati ali preiskati osebo.«. V tretjem odstavku se črta beseda »vidni«. V četrtem in šestem odstavku se besedilo »V primeru suma« nadomesti z besedilom »Če je glede na konkretne okoliščine mogoče pričakovati«.

Drugi odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Zadržana oseba ima pravice pridržanih oseb, določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije.«.

V prvem odstavku 35. člena se besedilo »obstaja utemeljena verjetnost, da naj bi« nadomesti z besedilom »okoliščine upravičujejo verjetnost, da je«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Med izravnalne ukrepe spadajo naslednja policijska pooblastila: kontrola osebe, preverjanje osebe, pregled listin ter pregled prevoznega sredstva in stvari.«.

Naslov 35.a člena se spremeni tako, da se glasi: »(preverjanje osebe in pregled listin)«. V četrtem odstavku se beseda »istovetnosti« nadomesti z besedo »identitete«, beseda »istovetnost« pa z besedo »identiteto«.

Naslov 35.b člena se spremeni tako, da se glasi: »(kontrola osebe, pregled prevoznega sredstva in stvari)«. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(1) Policist sme opraviti kontrolo osebe, pregled prevoznega sredstva in stvari, ki jih ima oseba pri sebi ali pod svojim nadzorom, če je glede na konkretne okoliščine mogoče pričakovati: – da ima oseba pri sebi ali v prevoznem sredstvu predmete, ki jih je po zakonu treba zaseči; – da ima oseba pri sebi ponarejene, prenarejene, izmišljene ali tuje listine, ki jih uporabi kot svoje; – da se v prevoznem sredstvu skrivajo druge osebe.«. V petem odstavku se beseda »Kontrola« nadomesti z besedo »Pregled«. Šesti odstavek se spremeni, tako da se glasi: »(6) Pri pregledu prevoznega sredstva in stvari smejo policisti uporabljati tehnična sredstva in naprave in če je potrebno pregledati posamezne dele prevoznega sredstva.«. Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita: »(7) Če je na podlagi pregleda s tehničnimi sredstvi ali zaradi drugih okoliščin mogoče pričakovati, da se v delih prevoznega sredstva, ki so zapečateni s carinsko oznako, skrivajo osebe ali se prevažajo predmeti, ki jih je po zakonu treba zaseči, sme policist odstraniti carinsko oznako in opraviti pregled prevoznega sredstva in stvari. Policist sme odstraniti carinsko oznako tudi, če ugotovi, da je ta predrugačena ali poškodovana. O odstranitvi carinske oznake se obvesti upravni organ, pristojen za carinske zadeve, ki zagotovi njeno ponovno namestitev. Do prihoda pooblaščene uradne osebe upravnega organa, pristojnega za carinske zadeve, opravlja carinski nadzor nad prevoznim sredstvom in stvarmi v skladu z veljavnimi carinskimi predpisi policist.

(8)V primerih iz prejšnjega odstavka sme policist odstraniti tudi oznake za zagotovitev istovetnosti blaga pravnih in fizičnih oseb, o čemer izda potrdilo.«. Dosedanji sedmi odstavek postane deveti odstavek.

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Posnetki, ki so bili napravljeni pri izvajanju 8. člena tega zakona in ki ne bodo uporabljeni v kazenskem postopku ali postopku o prekrških, se izbrišejo takoj, najpozneje pa 30 dni po njihovem nastanku.

(2)Posnetki, ki so bili napravljeni pri izvajanju 8. člena tega zakona na mejnih prehodih, se uničijo v enem letu od njihovega nastanka, razen če se ti podatki potrebujejo v kazenskem postopku ali postopku o prekršku.«.

Za 43. členom se dodata nova 43.a in 43.b člen, ki se glasita:

(1)Za namene odločanja o nadomestilu in ustanovitvi služnosti v javno korist ter za potrebe izplačevanja nadomestila oziroma odškodnine za ustanovljeno služnost v javno korist ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravlja evidenco nadomestil in služnosti v javno korist, v kateri se obdelujejo naslednji podatki: – parcelna številka in katastrska občina zemljišča, na katerem so postavljena, nameščena ali shranjena tehnična in druga sredstva iz prvega odstavka 8. člena tega zakona; – boniteta zemljišča in vrsta dejanske rabe; – osebno ime lastnika zemljišča, EMŠO, datum smrti, naslov stalnega in začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje in številka osebnega računa oziroma ime in priimek skrbnika za posebne primere; – osebno ime osebe, ki uporablja zemljišče na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje, številka osebnega računa in podatek o vrsti in trajanju stvarne pravice oziroma trajanju najemne ali zakupne pravice; – naziv in sedež firme, matična številka firme in številka poslovnega računa, če je upravičenec do nadomestila ali lastnik zemljišča pravna oseba; – obseg posega na zemljišču (vrsta, dolžina ali površina in obdobje uporabljenega tehničnega ali drugega sredstva in natančna lokacija posega); – številka in datum odločbe o nadomestilu prve in druge stopnje ter organ, ki je izdal odločbo; – številka in datum odločitve upravnega in vrhovnega sodišča o nadomestilu; – številka in datum sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist; – številka in datum odločbe o ustanovitvi služnosti v javno korist prve in druge stopnje ter organ, ki je izdal odločbo; – številka in datum odločitve upravnega in vrhovnega sodišča o ustanovitvi služnosti v javno korist; – datum in višina izplačila nadomestila; – številka in datum odločitve sodišča o določitvi višine odškodnine za ustanovitev služnosti v javno korist; – datum in višina izplačila odškodnine za ustanovitev služnosti v javno korist.

(2)Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojne upravne enote imajo pravico do vpogleda v podatke v evidenci, ki se upravlja na podlagi tega člena, vnosa podatkov, njihovega izpisa, prepisa ali kopiranja njihove vsebine v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo v postopku določanja nadomestila in ustanovitve služnosti v javno korist po tem zakonu.

(3)Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za določitev nadomestila ali ustanovitev služnosti v javno korist ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojne upravne enote brezplačno pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki lastnikov in posestnikov zemljišč iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona, iz naslednjih predpisanih zbirk podatkov: – registra prostorskih enot (prostorski okoliš, naselje, občina, upravna enota, katastrska občina, območje vodenja registra prostorskih enot, vrsta prostorske enote, identifikacijska številka, meja, površina in ime prostorske enote); – centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, datum smrti, stalno in začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje); – zemljiškega katastra (identifikacijska oznaka parcele, meja parcele, površina, firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, dejanska raba, boniteta zemljišča); – zemljiške knjige (firma ali osebno ime ter sedež ali naslov lastnika in upravljavca s hišno številko, lastninska, zakupna in najemna pravica na posameznih parcelah); – poslovnega registra Slovenije (matična številka, firma ali ime in sedež); – zbirk podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (podatki o zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije, ter firma ali osebno ime in sedež ali naslov zakupnika teh zemljišč).

(4)Prevzemanje podatkov iz prejšnjega odstavka v evidenco nadomestil in služnosti v javno korist poteka s samodejnim povezovanjem z zbirkami podatkov iz prejšnjega odstavka z uporabo EMŠO ali matične številke poslovnega subjekta ali identifikacijskega znaka nepremičnine. Če se v zbirki podatkov iz prejšnjega odstavka spremenijo podatki, se te spremembe samodejno na podlagi povezanosti z zbirko podatkov prevzamejo tudi v evidenco po tem členu.

(1)Podatki iz evidence iz prejšnjega člena se zbirajo neposredno od pravne ali fizične osebe, na katero se nanašajo, ali se pridobijo iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov, če so ti potrebni za opravljanje nalog po tem zakonu.

(2)Upravljavec evidence in upravičenci do vpogleda morajo podatke iz evidence, s katerimi so se seznanili, varovati v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih smejo uporabiti le pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti.

(3)Podatki o nadomestilu se v evidenci hranijo pet let od pravnomočnosti odločbe o določitvi nadomestila, podatki o ustanovitvi služnosti v javno korist pa pet let po prenehanju služnosti v javno korist.

(4)Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki iz evidenc arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo in arhive.«.

Drugi in tretji odstavek 44. člena se spremenita tako, da se glasita: »(2) Pristojni organ Republike Slovenije za izvajanje 39. člena Zakonika o schengenskih mejah je ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3)Pristojni organ Republike Slovenije za izvajanje b) točke 23. člena in 2.1.1 točke priloge VI Zakonika o schengenskih mejah je ministrstvo, pristojno za promet.«.

V napovednem stavku 45. člena se besedilo »fizična oseba« nadomesti z besedo »posameznik«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. prestopi državno mejo izven mejnega prehoda ali izven delovnega časa (prvi odstavek 5. člena Zakonika o schengenskih mejah);«. 8. točka se spremeni tako, da se glasi: »8. ne izpolni obveznosti poveljnika plovila (prvi, drugi in tretji odstavek 26. člena tega zakona);«.

V napovednem stavku 46. člena se besedilo »fizična oseba« nadomesti z besedo »posameznik«. 4. točka se spremeni tako, da se glasi: »4. policiji ali organu, pristojnemu za pomorstvo, ne izroči ali pošlje seznama posadke in morebitnih potnikov ali je ta seznam nepopoln (3.1.2 točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah);«. V 5. točki se za besedo »policiji« doda besedilo »ali organu, pristojnemu za pomorstvo,«. V 6. in 7. točki se za besedo »policije« doda besedilo »ali organa, pristojnega za pomorstvo,«. 8. in 9. točka se spremenita tako, da se glasita: »8. policiji ali organu, pristojnemu za pomorstvo, ne pošlje načrta poti in programa križarjenja (3.2.1 točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 9. policiji ali organu, pristojnemu za pomorstvo, ne izroči listine z vsemi tehničnimi lastnostmi plovila in imeni oseb na krovu (3.2.6 točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah);«. Za 9. točko se doda nova 10. točka, ki se glasi: »10. policiji ali organu, pristojnemu za pomorstvo, ne pošlje seznama oseb na krovu (3.2.9.(i) točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah);.«. Dosedanji 10. in 11. točka, ki postaneta 11. in 12. točka, se spremenita tako, da se glasita: »11. ne obvesti policije ali organa, pristojnega za pomorstvo, o vplutju rekreacijskega plovila v pristanišče, ki ni mejni prehod (3.2.5. točka priloge VI Zakonika o schengenskih mejah); 12. ne dopusti postavitve, namestitve, uporabe, vzdrževanja ali shranjevanja tehničnih ali drugih sredstev ali se ne vzdrži ravnanj, ki ovirajo postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje ali shranjevanje teh sredstev.«.

V napovednem stavku 47. člena se besedilo »fizična oseba« nadomesti z besedo »posameznik«.

V prvem odstavku 49. člena se pika na koncu 4. točke nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. ravna v nasprotju s 3.2.9.(i) točko priloge VI Zakonika o schengenskih mejah.«.

(1)Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpis iz desetega odstavka 8. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Vlada Republike Slovenije izda predpis iz šestega odstavka 8.b člena zakona v šestdesetih dneh po uveljavitvi tega zakona.

Policija v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona za že nameščena tehnična in druga sredstva iz prvega odstavka 8. člena zakona v skladu s šestim odstavkom 8. člena zakona pridobi oceno vplivov namestitve teh sredstev na naravo.

Upravičenec do nadomestila iz prvega odstavka 8.a člena zakona zahteva nadomestilo za koledarsko leto 2015 in 2016 do 30. junija 2017.

(1)Do ureditve oprostitve plačila koncesijskih dajatev zaradi namestitve varovalne ograje ali druge tehnične ovire v predpisih, ki urejajo področje sladkovodnega ribištva, divjadi in lovstva, so do 50 odstotnega plačila koncesijske dajatve, če se na delih ribiškega okoliša ali lovnih površin njihovih lovišč namesti varovalna ograja ali druga tehnična ovira za opravljanje nalog iz 8. člena zakona, oproščeni: – koncesionarji, ki imajo z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših in – koncesionarji, ki imajo z Republiko Slovenijo sklenjeno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznem lovišču.

(2)Oprostitev iz prejšnjega odstavka velja za obdobje, v katerem je nameščena varovalna ograja ali druga tehnična ovira.

(3)Razmerja v skladu s tem členom koncedent in koncesionar uredita z aneksom h koncesijski pogodbi za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu oziroma po postopku za znižanje koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v posameznem lovišču, ki je določen v koncesijskem aktu.

Do ureditve oprostitve plačila dohodnine od nadomestila, izplačanega v skladu z 8.a členom zakona, v zakonu, ki ureja dohodnino, se za to nadomestilo dohodnina ne plača.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 212-08/16-9/20 Ljubljana, dne 25. januarja 2017 EPA 1566-VII Državni zbor