33. člen

(1)Med gradnjo se čim manj posega na gozdna zemljišča, zagotovi se dostop do gozdnih zemljišč, med obratovanjem se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor pred posegi. Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo in zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, ki ustreza lokalnim gozdnim združbam. Potrebno je redno vzdrževanje.

(2)Gozdni robovi se sanirajo z odmikom globine gozdnega roba do višine sestojev, in sicer s 30-metrskim odmikom ob državne ceste in 15-metrskim odmikom ob drugih cestah. Širina pasu sanacije se prilagodi reliefu. Uporabi se primerna vertikalna in vrstna struktura avtohtone pionirske in klimaksne vrste vegetacije in oblikuje zaprti gozdni rob.

(3)Sečnja se izvaja izven vegetacijske sezone. Poseka mora biti oblikovano tako, da ima v vzdolžni smeri razgibane, v prečnem prerezu pa stopničasto dvignjene gozdne robove. Za območja obsežnejših gozdnih sestojev se v sklopu projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelajo podrobnejši načrti sanacije, na njihovi podlagi pa se izvedejo dela za postopno stabilizacijo gozdnega roba. Načrt krajinske arhitekture v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vključevati tudi načrt sanacije gozdnega roba. Posek gozda, še posebej pa poseganje v varovalni gozd in gozd s poudarjeno prvo funkcijo, naj poteka pod nadzorom predstavnika Zavoda za gozdove.

(4)Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove in odstranjevanje vegetacije zunaj območja gradnje.