5. člen

(1)Uradni veterinar na okuženem gospodarstvu opravi epizootiološko poizvedbo, ki zajema najmanj:

1.obdobje, v katerem je bila bolezen domnevno prisotna na gospodarstvu, preden je bila prijavljena ali se je pojavil sum;

2.možen izvor bolezni na gospodarstvu ter popis vseh gospodarstev z živalmi, ki bi se lahko okužile ali kontaminirale iz istega izvora;

3.premike ljudi, vozil, živali in njihovih proizvodov, trupel, krme ali drugih materialov z in na gospodarstvo, s katerimi bi se bolezen lahko prenesla.

(2)Uradni veterinar na okuženem gospodarstvu odredi naslednje ukrepe:

1.prepoved prometa z živalmi in njihovimi proizvodi, ki bi na podlagi epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega odstavka lahko predstavljali tveganje za prenos in širjenje bolezni;

2.usmrtitev živali, pri kateri rezultat diagnostične preiskave ni bil negativen;

3.prepoved klanja in odpiranja trupov;

4.cepljenje prežvekovalcev in enoprstih kopitarjev;

5.neškodljivo uničenje trupel poginulih živali;

6.neškodljivo uničenje ali razkuževanje gnoja, gnojevke, gnojnice in drugega okuženega materiala ter čiščenje in razkuževanje opreme in pribora, ki prihaja v stik s potencialno kužnim materialom;

7.razkuževanje mesta, kjer je poginila žival;

8.dezinsekcijo in deratizacijo;

9.druge ukrepe za sanacijo gospodarstva.

(3)Ne glede na določbe 1. točke prejšnjega odstavka se živali, ki po preteku najdaljše inkubacijske dobe (21 dni) ne kažejo kliničnih znakov bolezni, z dovoljenjem uradnega veterinarja lahko odpremijo v klavnico.

(4)Ne glede na določbe 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko uporabi ali da na trg za prehrano ljudi mleko klinično zdravih živali, če se v registriranem ali odobrenem obratu toplotno obdela pod uradnim nadzorom vsaj pri temperaturi pasterizacije.

(5)Neposredno ogrožene živali se lahko zaščiti z antibiotiki. V tem primeru se cepljenje iz 4. točke drugega odstavka tega člena opravi ne prej kot 10 dni po zaključeni uporabi antibiotikov oziroma v skladu z navodili proizvajalca cepiva oziroma antibiotika.