Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZViS-K)

V Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) se v prvem odstavku 10.a člena besedilo »po ISCED klasifikaciji« nadomesti z besedilom »po KLASIUS klasifikaciji«. V tretjem odstavku se črta besedilo »in za vpis v razvid visokošolskih zavodov«.

Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi: »Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če: 1. so opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanavlja; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna klasifikacija Frascati; 2. so predloženi predlogi študijskih programov, ki jih bo visokošolski zavod izvajal, pri čemer mora biti izkazana povezanost teh študijskih programov z znanstvenoraziskovalnim, umetniškim oziroma strokovnim delom izvajalcev predmetov in z okoljem, v katerem bo zavod deloval; 3. so zagotovljeni ustrezni prostori, tehnično-tehnološka in druga potrebna oprema za izvedbo študijskih programov; 4. so študentom in zaposlenim zagotovljene storitve knjižnice visokošolskega zavoda, ki bo z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpirala študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda; 5. so zagotovljeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi strokovni sodelavci, potrebni za izvedbo študijskega programa, pri čemer mora biti v kadrovskem načrtu izkazano: – da bo imela univerza za izvajanje vsakega letnika univerzitetnega študijskega programa zaposlenih najmanj tretjino visokošolskih učiteljev za poln delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega; – da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – fakulteti ali umetniški akademiji ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na študijski program; – da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – visoki strokovni šoli ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas oziroma temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na dva študijska programa; 6. ima predložen program strokovnega oziroma raziskovalnega dela in poročilo o temeljnem ali aplikativnem znanstveno-raziskovalnem oziroma umetniškem delu predvidenih nosilcev in izvajalcev predmetov v zadnjih petih letih na področjih, za katera se visokošolski zavod ustanavlja in v katerih so predlogi študijskih programov. Za ustanovitev univerze morajo biti akreditirani študijski programi na vseh treh stopnjah na vsaj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in vsaj petih izobraževalnih področjih na drugi klasifikacijski ravni KLASIUS. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda – fakultete ali umetniške akademije, morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo pa najmanj za prvo stopnjo. Pred sprejemom akta o ustanovitvi mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda. Visokošolski zavod mora pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu najmanj vsakih pet let pridobiti odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije. Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred iztekom veljavnosti akreditacije. Če visokošolski zavod vlogo vloži v roku iz prejšnjega stavka, Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pa o njej do izteka veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije. Če visokošolski zavod vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ne vloži v roku iz prvega stavka tega odstavka, mu akreditacija preneha z dnem izteka veljavnosti akreditacije.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi: Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko je akreditiran in vpisan v sodni register ter ima akreditiran vsaj en študijski program za pridobitev izobrazbe.«.

Prvi odstavek 21.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Akademski zbor članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi drugi delavci. Način sodelovanja drugih delavcev se določi s statutom.«. V drugem odstavku se v prvi alinei za besedo »senat« doda beseda »članice« in črta druga alinea. Dosedanji tretja in četrta alinea postaneta druga in tretja alinea. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo le člane senata članice, ki so predstavniki študentov.«. V petem odstavku se črta besedilo »iz prejšnjega odstavka«.

V prvem odstavku 23. člena se za prvo alineo doda nova druga alinea, ki se glasi: »– na podlagi volitev imenuje dekana,«. Dosedanje druga do osma alinea postanejo tretja do deveta alinea. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Rektorja na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev: – visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci, – študentje in – drugi delavci.«. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji do deveti odstavek, ki se glasijo: »Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za polovični delovni čas. S statutom je mogoče določiti tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne nižjega od 25 %. Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov: – delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alinee drugega odstavka tega člena največ 25 %, – študenti 20 % vseh glasov. Podrobnejši postopek volitev rektorja določi statut univerze. Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor, ki je na univerzi zaposlen s polnim delovnim časom. Rektor je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let. S statutom univerze se določijo razlogi in postopek za razpis predčasnih volitev rektorja. Univerze, ki jih ni ustanovila Republika Slovenija, postopek izbire rektorja določijo s statutom.«.

Besedilo 24. člena se spremeni, tako da se glasi: »Dekan oziroma direktor članice univerze ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je strokovni vodja članice univerze in opravlja naslednje naloge: – usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo, – skrbi in odgovarja za zakonitost dela, – je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice); – najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice in rektorju, – druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze. Dekana na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev: – visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za polovični delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici, – študenti in – ostali delavci, ki imajo na univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za polovični delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici. Za skupine volivcev iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se v statutu lahko določi tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne nižji od 25 %. Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov: – delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alinee drugega odstavka tega člena največ 25 %, – študenti 20 % vseh glasov. Podrobnejši postopek volitev določi statut univerze. Za dekana članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda je lahko izvoljen, kdor je na njem zaposlen kot visokošolski učitelj. Za direktorja drugih zavodov – članic univerze je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje. Postopek njegovega imenovanja in razrešitve se določi v statutu. Dekan visokošolskega zavoda, ki ni članica univerze, je poslovodni organ in strokovni vodja zavoda in opravlja naslednje naloge: – usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in drugo delo, – skrbi in odgovarja za zakonitost dela, – je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskega zavoda, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija visokošolskega zavoda); – najmanj enkrat letno poroča o delu senatu visokošolskega zavoda, – druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti visokošolskega zavoda. Samostojni visokošolski zavodi trajanje mandata dekana in postopek izbire dekana določijo s statutom pri čemer samostojni visokošolski zavodi, ki jih je ustanovila Republika Slovenija izvolijo dekana po postopku in na način, kot ga določajo drugi, tretji in četrti odstavek tega člena. Dekan članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let. S statutom univerze se določijo razlogi in postopek za razpis predčasnih volitev dekana.«.

32. člen se spremeni tako, da se glasi: Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze na predlog senata članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod mora študijski program akreditirati pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Akreditacija je študijskemu programu podeljena za nedoločen čas. Za regulirane poklice mora Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v postopku akreditacije pridobiti soglasje ministrstva, v katerega pristojnost sodi poklic, ki ga bo pridobil diplomant. Z akreditacijo pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najkasneje do razpisa za vpis. Visokošolski zavod obvezne sestavine študijskih programov spreminja sam po postopku, po katerem sprejema študijske programe. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov visokošolski zavod seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema, in sicer na način, ki ga ta določi. Spremembe obveznih sestavin visokošolski zavod tudi javno objavi na svoji spletni strani. Spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz četrtega odstavka tega člena začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete na pristojnih organih visokošolskega zavoda in poslane Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu pred objavo razpisa za vpis, v primeru javnih visokošolskih zavodov pa pred pridobitvijo soglasja iz sedmega odstavka 40. člena tega zakona. Javnoveljavni so tudi študijski programi, akreditirani v državah članicah Evropske unije, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka 10.a člena tega zakona, če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine, dajejo v tej državi javnoveljavno stopnjo izobrazbe ter javnoveljavni naslov in jih v državi akreditacije izvajajo akreditirane organizacije. Programi morajo biti priglašeni Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. K vlogi za priglasitev je potrebno priložiti pozitivno mnenje vsaj enega visokošolskega zavoda, ki izpolnjuje pogoje o klasifikacijah iz prvega odstavka 10.a člena tega zakona, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki izvaja po vrsti izobrazbe, obsegu in vsebini primerljiv študijski program. V mnenju se ugotovi enakovrednost v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu. Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu prizna javnoveljavnost tudi študijskim programom, akreditiranim v drugih državah, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.«.

Osmi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi: »Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega, znanstvenega oziroma umetniškega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne ali aplikativne raziskovalne naloge.«.

Besedilo 33.b člena se spremeni tako, da se glasi: »Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine. Za skupne študijske programe, ki jih izvaja skupaj več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, se poleg določb tega zakona upoštevajo tudi merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Za skupne študijske programe, ki jih visokošolski zavod s sedežem v Republiki Sloveniji namerava izvajati s tujimi visokošolskimi zavodi, ki so akreditirani pri agencijah, ki so na seznamu Evropskega združenja agencij za kakovost v visokem šolstvu (European Quality Assurance Register for Higher Education; v nadaljnjem besedilu: EQAR), postopek prve akreditacije programa izvede ena od agencij, ki so na seznamu EQAR. Taki programi morajo biti priglašeni Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na način, ki ga ta določi. Za skupne študijske programe, ki jih visokošolski zavod s sedežem v Republiki Sloveniji namerava izvajati s tujim visokošolskim zavodom, ki ni akreditiran pri agencijah, ki so na seznamu EQAR, se postopek prve akreditacije programa izvede pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, zaključen pa mora biti najkasneje v petih mesecih od popolnosti vloge za akreditacijo. Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi. Sodelujoči visokošolski zavodi se lahko dogovorijo, da namesto skupne diplome podelijo vsak svojo diplomo. Skupni študijski programi s tujimi visokošolskimi zavodi morajo biti pred začetkom izvajanja vpisani v eVŠ in javno objavljeni pred sprejemom razpisa za vpis.«.

Besedilo 35. člena se spremeni tako, da se glasi: »Študijski programi za pridobitev izobrazbe se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora ob upoštevanju evropskih standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: evropski standardi). Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki izobražujejo za regulirane poklice, za katere velja vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, se oblikujejo tudi v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij. Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine: – splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje ter podatek o tem, ali gre za interdisciplinarni, enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški, nepedagoški ali skupni študijski program), – opredelitev temeljnih ciljev programa, splošnih ter predmetno-specifičnih kompetenc oziroma učnih izidov, ki se s programom pridobijo, – predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu, – pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa, – merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program, – načine ocenjevanja, – pogoje za napredovanje po programu, – pogoje za prehajanje med programi, – način izvajanja študija, – pogoje za dokončanje študija, – pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje, – študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS ter znanstvenoraziskovalno disciplino po klasifikaciji Frascati, – razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij ter evropsko ogrodje kvalifikacij, – strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom. Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz šeste, devete, enajste in štirinajste alinee. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni ali umetniški naslov, tvorjen v skladu z zakonom. Študijski programi za pridobitev izobrazbe imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.«.

Peti odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi: »Doktorski študijski programi obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri leta.«.

Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa najpozneje do 30. septembra. Iz upravičenih razlogov, ki jih določi pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra, če tako na podlagi prošnje kandidata odloči pristojni organ visokošolskega zavoda. Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se šteje, da se v ta študijski program ni vpisal. Vsi kandidati morajo oddati elektronsko prijavo za vpis prek spletnega portala eVŠ. Razpise za vpis v dodiplomske študijske programe visokošolski zavodi objavijo najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe in enovite magistrske študijske programe, ki jih izvajajo javni in koncesionirani visokošolski zavodi, je skupen. Razpisi za vpis v podiplomske študijske programe se objavijo najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena se lahko za študente, vpisane v študijski program, ki mu je akreditacija prenehala, dodatni razpis za vpis v druge javnoveljavne študijske programe objavi do 15. oktobra tekočega študijskega leta. Razpis za vpis obsega: – ime visokošolskega zavoda in njegov naslov, – ime študijskega programa, – kraj izvajanja študijskega programa, – trajanje študija, – pogoje za vpis in merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa, – predvideno število prostih vpisnih mest, – postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa. O vsebini razpisa si morata javni visokošolski zavod in koncesionirani visokošolski zavod pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije. Postopke in roke iz sedme alinee šestega odstavka tega člena ter način objave razpisa določi minister, pristojen za visoko šolstvo.«.

V 51.f členu se peta in šesta alinea spremenita tako, da se glasita: »– izvaja prve akreditacije visokošolskih zavodov, akreditacije študijskih programov, podaljšanje akreditacije visokošolskih zavodov in akreditacije sprememb visokošolskih zavodov, – preveri spremembe obveznih sestavin študijskih programov in v primeru večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti ukrepa v skladu z a51.t členom tega zakona,«., Za deseto alineo se dodata novi enajsta in dvanajsta alinea, ki se glasita: »– vodi javno dostopno evidenco pogodb za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, – posreduje ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, podatke za vpis v eVŠ iz 81.č in 81.d člena tega zakona,«. Dosedanja enajsta do šestnajsta alinea postanejo trinajsta do osemnajsta alinea. V novi petnajsti alinei se beseda »smernicami« nadomesti z besedo »standardi«.

V tretjem odstavku 51.h člena se beseda »nepristranosti« nadomesti z besedo »nepristranskosti«. V osmem odstavku se v prvi alinei beseda »petih« nadomesti z besedama »treh zaporednih«. V enajstem odstavku se šesta in sedma alinea spremenita tako, da se glasita: »– odloča o akreditacijah visokošolskih zavodov in njihovih spremembah, – odloča o akreditacijah študijskih programov in evalvacijah vzorca študijskih programov,«. V trinajsti alinei se beseda »smernice« nadomesti z besedo »standarde«.

Besedilo 51.o člena se spremeni tako, da se glasi: »Izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, izvajanje visokošolske dejavnosti in kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov agencija preverja v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije. Akreditacije v visokem šolstvu so: – prva akreditacija visokošolskega zavoda, – akreditacija študijskega programa, – podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in – akreditacija sprememb visokošolskega zavoda iz prvega odstavka a51.š člena tega zakona. Zunanje evalvacije so: – redna evalvacija visokošolskega zavoda, – izredna evalvacija visokošolskega zavoda, – izredna evalvacija študijskega programa, – evalvacija vzorca študijskih programov. Prva in vsaka podaljšana akreditacija se visokošolskemu zavodu podeli za največ pet let. Če se odločitev o podaljšanju akreditacije sprejme pred potekom veljavne akreditacije visokošolskega zavoda, začne rok veljavnosti akreditacije teči znova. Šteje se, da veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije. Akreditacija visokošolskega zavoda preneha, če: – je izbrisan iz sodnega registra, – mu ni bila podaljšana akreditacija, – ni vložil vloge za podaljšanje akreditacije v roku iz petega odstavka 14. člena tega zakona. Akreditacija študijskega programa preneha, če: – je prenehala akreditacija visokošolskega zavoda zaradi razlogov, določenih v prejšnjem odstavku, – svet agencije tako odloči v postopku izredne evalvacije študijskega programa ali visokošolskega zavoda, – to zahteva visokošolski zavod.«.

51.p člen se spremeni tako, da se glasi: V enem mesecu po prejemu popolne vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali akreditacijo študijskega programa svet agencije imenuje skupino strokovnjakov. Skupina strokovnjakov pripravi poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali akreditacijo študijskega programa v treh mesecih od imenovanja skupine strokovnjakov. Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali za akreditacijo študijskega programa se pošlje predlagatelju, ki lahko nanj poda svoje pripombe v enem mesecu od njegovega prejema. Če predlagatelj v roku enega meseca ne poda pripomb na poročilo, to postane končno. Če predlagatelj poda pripombe na poročilo, skupina strokovnjakov po presoji utemeljenosti pripomb v enem mesecu od njihovega prejema pripravi končno poročilo, v katerem se opredeli do vseh pripomb vlagatelja. Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda skupina strokovnjakov pripravi na podlagi predložene dokumentacije in ogleda prostorov, v katerih bo visokošolski zavod opravljal dejavnost. V primeru akreditacije študijskega programa skupina strokovnjakov opravi ogled prostorov, v katerih bo visokošolski zavod izvajal študijski program, če je to potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja. Končno poročilo skupine strokovnjakov se predloži svetu agencije v enem mesecu od priprave tega poročila. Svet agencije v treh mesecih od prejema končnega poročila odloči o prvi akreditaciji visokošolskega zavoda ali o akreditaciji študijskega programa, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil predlagatelja, poslanih agenciji po izdaji končnega poročila skupine strokovnjakov. Svet agencije lahko: – v postopku prve akreditacije podeli akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let, – v postopku akreditacije podeli akreditacijo študijskega programa za nedoločen čas, – v postopku prve akreditacije zavrne vlogo za akreditacijo visokošolskega zavoda ali – v postopku akreditacije zavrne vlogo za akreditacijo študijskega programa. Svet agencije visokošolskemu zavodu podeli akreditacijo, če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda iz tega zakona in pogoji iz meril iz tretje alinee enajstega odstavka 51.h člena tega zakona. Svet agencije študijskemu programu podeli akreditacijo, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona in pogoji iz meril iz tretje alinee enajstega odstavka 51.h člena tega zakona.«.

51.r člen se spremeni tako, da se glasi: Postopek za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda se začne z vložitvijo vloge visokošolskega zavoda v skladu z določbo petega odstavka 14. člena tega zakona, nadaljuje z zunanjo evalvacijo ter konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije. Zunanjo evalvacijo izvede skupina strokovnjakov, ki jo imenuje svet agencije. Zunanjo evalvacijo praviloma sestavljata dva večdnevna obiska visokošolskega zavoda. Število članov v skupini strokovnjakov ter število dni posameznega obiska agencija določi glede na velikost visokošolskega zavoda in število študijskih programov, ki jih izvaja. Temelj za zunanjo evalvacijo je samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda. Skupina strokovnjakov opravi prvi obisk in pripravi poročilo o ugotovitvah z morebitnimi predlogi za natančnejšo presojo posameznih področij delovanja zavoda na drugem obisku, povezano predvsem z organizacijo, izvedbo, spreminjanjem in samoevalvacijo določenih študijskih programov, v treh mesecih od svojega imenovanja. Poročilo o ugotovitvah v enem mesecu od njegovega prejema obravnava svet agencije in odloči o predlogih za drugi obisk. Drugi obisk skupina strokovnjakov opravi praviloma tri mesece po odločitvi sveta agencije o predlogih zanj. Na njem podrobneje in poglobljeno presoja področja delovanja zavoda oziroma študijske programe, ki jih je s sklepom določil svet agencije. Skupina strokovnjakov svoje ugotovitve predstavi visokošolskemu zavodu zadnji dan obiska. Visokošolski zavod se lahko po predstavitvi ugotovitev izreče o njih oziroma pojasni stanje. Skupina strokovnjakov morebitne pripombe zavoda upošteva pri pripravi evalvacijskega poročila. Skupina strokovnjakov mesec dni po drugem obisku pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi presoje samoevalvacijskega poročila visokošolskega zavoda in druge dokumentacije, ki jo natančno določi agencija, ter ugotovitev na obisku visokošolskega zavoda. Evalvacijsko poročilo se pošlje visokošolskemu zavodu, ki lahko nanj poda svoje pripombe v enem mesecu od njegovega prejema. Če visokošolski zavod v roku ne poda pripomb na evalvacijsko poročilo, to postane končno. Če visokošolski zavod poda pripombe na evalvacijsko poročilo, skupina strokovnjakov po presoji utemeljenosti pripomb v enem mesecu od prejema pripomb pripravi končno evalvacijsko poročilo. Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril za akreditacijo ter zunanjo evalvacijo visokošolskega zavoda in druge sestavine, ki jih natančneje določi svet agencije. Samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda in končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov se predložita svetu agencije v enem mesecu od priprave končnega evalvacijskega poročila. Svet agencije v treh mesecih od prejema dokumentacije odloči o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil visokošolskega zavoda, poslanih agenciji po izdaji končnega poročila skupine strokovnjakov, v katerem se opredeli do vseh pripomb vlagatelja. Svet agencije v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda sprejme eno izmed naslednjih odločitev: – podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let, – podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, ali – ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda. Svet agencije sprejme odločitev iz druge alinee prejšnjega odstavka, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti, ter mu naloži rok za njihovo odpravo. Svet agencije ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju od zadnje akreditacije. Po poteku roka iz devetega odstavka tega člena svet agencije ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let, če niso ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti. Če so te ugotovljene, lahko: – ponovno podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, ter mu naloži rok za njihovo odpravo ali – ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, če so bile ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju podaljšanja akreditacije za krajše obdobje. Po poteku roka iz prejšnjega odstavka svet agencije tretjič opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let ali je ne podaljša, če so ponovno ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistema zagotavljanja njegove kakovosti. Če svet agencije ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem postane odločitev sveta agencije dokončna.«.

Besedilo 51.s člena se spremeni tako, da se glasi: »Če je vloga za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda iz tretje alinee šestega odstavka 51.p člena tega zakona zavrnjena ali akreditacija visokošolskega zavoda iz tretje alinee osmega odstavka, druge alinee enajstega odstavka ali dvanajstega odstavka 51.r člena tega zakona ni podaljšana, lahko ustanovitelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda po preteku dveh let od dokončnosti odločbe o akreditaciji. V primeru zamude roka za vložitev vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz petega odstavka 14. člena tega zakona lahko ustanovitelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda po dokončnosti sklepa o zavrženju. V primeru zavrnitve vloge za akreditacijo študijskega programa iz četrte alinee šestega odstavka 51.p člena tega zakona ali odvzema akreditacije študijskemu programu iz druge alinee šestega odstavka ali druge alinee sedmega odstavka 51.š člena tega zakona in tretje alinee tretjega odstavka ali druge alinee šestega odstavka ali druge alinee sedmega odstavka a51.t člena tega zakona, lahko visokošolski zavod ponovno vloži vlogo za akreditacijo tega študijskega programa po preteku enega leta od dokončnosti odločbe o akreditaciji.«.

Za 51.s členom se doda nov a51.š člen, ki se glasi: Univerza in samostojni visokošolski zavod mora vložiti vlogo za akreditacijo sprememb visokošolskega zavoda v primeru: – preoblikovanja v drugo vrsto visokošolskega zavoda, – pripojitve, spojitve ali razdelitve visokošolskih zavodov, – spremembe lokacije izvajanja študijskega programa ali uvedbe nove lokacije izvajanja študijskega programa. O vseh ostalih spremembah mora univerza in samostojni visokošolski zavod obvestiti agencijo v 30 dneh od nastale spremembe na način, ki ga določi agencija.«.

51.š člen se spremeni tako, da se glasi: O izvedbi izredne evalvacije visokošolskega zavoda odloči svet agencije. Postopek izredne evalvacije visokošolskega zavoda poteka po enakem postopku kot podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda z naslednjimi izjemami: – izredno evalvacijo visokošolskega zavoda lahko uvede svet agencije na lastno ali prejeto pobudo za izvedbo izredne evalvacije, če upravičeno sumi o večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri delovanju visokošolskega zavoda oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda; – agencija pozove visokošolski zavod, da se izjasni o navedbah v pobudah iz prejšnje alinee v enem mesecu od prejema poziva. Kadar gre za prejeto pobudo, agencija ne razkrije identitete prijavitelja; – po izteku roka iz prejšnje alinee svet agencije sprejme odločitev o morebitni uvedbi postopka izredne evalvacije visokošolskega zavoda ter o tem obvesti visokošolski zavod. Obvestilo o izredni evalvaciji visokošolskega zavoda objavi agencija na svoji spletni strani. Svet agencije po izvedenem postopku izredne evalvacije visokošolskega zavoda sprejme eno od naslednjih odločitev: – podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let, – podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, – ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda. Svet agencije sprejme odločitev iz druge alinee prejšnjega odstavka, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti, ter mu naloži rok za njihovo odpravo. Svet agencije ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju od zadnje akreditacije. Po poteku roka za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti iz četrtega odstavka tega člena svet agencije ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let, če niso ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti. Če so te ugotovljene, lahko: – ponovno podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, ter mu naloži rok za njihovo odpravo, – odvzame akreditacijo študijskega programa, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu kakovosti visokošolskega zavoda v celotnem obdobju podaljšanja akreditacije za krajše obdobje ali – ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti v celotnem obdobju podaljšanja akreditacije za krajše obdobje. Po poteku ponovnega roka svet agencije tretjič opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko: – podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za obdobje petih let, – odvzame akreditacijo študijskega programa, če so spet ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu kakovosti visokošolskega zavoda, – ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, če so ponovno ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti.«.

Za 51.š členom se dodajo novi a51.t, b51.t in c51.t členi, ki se glasijo: O izvedbi izredne evalvacije študijskega programa odloči svet agencije. Postopek izredne evalvacije študijskega programa poteka po enakem postopku kot izredna evalvacija visokošolskega zavoda: – izredno evalvacijo študijskega programa lahko uvede svet agencije na lastno ali prejeto pobudo za izvedbo izredne evalvacije, če upravičeno sumi o večjih pomanjkljivostih oziroma neskladnostih pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistema zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda; – agencija pozove visokošolski zavod, da se izjasni o navedbah v pobudah iz prejšnje alinee v enem mesecu od prejema poziva. Kadar gre za prejeto pobudo, agencija ne razkrije identitete prijavitelja; – po izteku roka iz prejšnje alinee svet agencije sprejme odločitev o morebitni uvedbi postopka izredne evalvacije študijskega programa ter o tem obvesti visokošolski zavod. Obvestilo o izredni evalvaciji študijskega programa objavi agencija na svoji spletni strani. Svet agencije po izvedenem postopku izredne evalvacije študijskega programa sprejme eno od naslednjih odločitev: – ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa; – ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa; – odvzame akreditacijo študijskega programa. Svet agencije sprejme odločitev iz druge alinee prejšnjega odstavka, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda, ter mu naloži rok za njihovo odpravo, ki ne sme biti daljši od treh let. Svet agencije odvzame akreditacijo študijskega programa, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti oziroma neskladnosti iz četrtega odstavka tega člena v celotnem obdobju trajanja študijskega programa. Po poteku roka za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti iz četrtega odstavka tega člena svet agencije ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa, če niso ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda. Če so te ugotovljene, lahko: – ponovno ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa, ter visokošolskemu zavodu naloži rok za odpravo pomanjkljivosti oziroma neskladnosti, ki ne sme biti daljši od treh let ali – odvzame akreditacijo študijskega programa, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda v celotnem obdobju, za katerega je ugotovil delno ustreznost izvajanja študijskega programa. Po poteku roka iz prve alinee prejšnjega odstavka svet agencije tretjič opravi evalvacijo, na podlagi katere lahko: – ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa; – odvzame akreditacijo študijskega programa, če so ponovno ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ali njegovega dela oziroma sistemu zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda. V primeru odvzema akreditacije študijskega programa iz druge alinee šestega odstavka in druge alinee sedmega odstavka 51.š člena ter tretje alinee tretjega odstavka, druge alinee šestega odstavka in druge alinee sedmega odstavka tega zakona, visokošolski zavod z naslednjim študijskim letom za ta študijski program ne sme več razpisati vpisnih mest za vpis v prvi letnik ali po merilih za prehode v višji letnik. Ne glede na določbo četrtega odstavka 32. člena tega zakona se šteje, da je študijski program iz prejšnjega odstavka javnoveljaven za obdobje od vpisa zadnje generacije v prvi letnik za čas trajanja programa, podaljšanega za eno leto, pri čemer obdobje javne veljavnosti študijskega programa ne more biti krajše od veljavnosti akreditacije. Agencija izvaja letne evalvacije vzorca študijskih programov z namenom svetovanja visokošolskim zavodom pri zagotavljanju kakovosti študijskih programov. Vzorec študijskih programov določi svet agencije. Visokošolski zavodi lahko podajo predlog za vključitev posameznih študijskih programov v vzorec. Evalvacija vzorca študijskih programov je določena v letnem načrtu agencije tako, da je vsako leto v vzorcu najmanj 2 % akreditiranih študijskih programov, ki se v tem letu izvajajo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Agencija na spletni strani javno objavi seznam študijskih programov, ki so vključeni v vzorec za evalvacijo študijskih programov. Postopek se začne s sklepom sveta agencije o začetku postopka evalvacije vzorca študijskih programov, ki ga svet agencije pošlje visokošolskim zavodom, ki izvajajo študijske programe. Postopek se zaključi s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje kakovosti študijskega programa. Podrobnejši postopek evalvacije vzorca študijskih programov sprejme svet agencije.«.

Četrti odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če študent spremeni študijski program zaradi poteka akreditacije v skladu z 51.r, 51.š in a51.t členom tega zakona, s tem ne izkoristi pravice do spremembe študijskega programa iz druge alinee prvega odstavka tega člena.«.

Prvi odstavek 69. člena se spremeni tako, da se glasi: »Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravico do zdravstvenega varstva in drugih ugodnosti ter pravic (na primer prehrana, prevozi, štipendiranje) v skladu s posebnimi predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov, vendar najdlje za čas trajanja enega študijskega programa na posamezni stopnji. Za čas trajanja študijskega programa iz prejšnjega stavka se šteje trajanje študijskega programa v skladu s 36. členom tega zakona in z upoštevanjem določil o trajanju statusa študenta v 70. členu tega zakona.«. Za prvim odstavkom se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: »Študenti morajo v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opraviti preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Besedilo 70. člena se spremeni tako, da se glasi: »Status študenta preneha: – študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij, – študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, – študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje, – če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, – če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, – če študent ne zaključi podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku, – če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester, – če se izpiše, – če je bil izključen. Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer. V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.«.

Prvi odstavek 72. člena se spremeni tako, da se glasi: »Visokošolski zavodi pridobivajo sredstva od ustanovitelja, iz proračuna Republike Slovenije, iz proračuna Evropske unije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve, donacij, dediščin in daril ter drugih virov.«.

Za 72. členom se dodajo novi 72.a, 72.b, 72.c, 72.č, 72.d, 72.e, 72.f, 72.g, 72.h, 72.i, 72.j, 72.k, 72.l in 72.m členi, ki se glasijo: Iz proračuna Republike Slovenije se financirajo: – študijska dejavnost rednega študija za prvo in drugo stopnjo (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost) javnih visokošolskih zavodov in zasebnih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe, – s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu študentskega sveta javnega visokošolskega zavoda in zasebnega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe, – investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema javnih visokošolskih zavodov v skladu z 72.k členom tega zakona, – investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema javnih študentskih domov ter študentskih domov, ki so organizirani v okviru javnih visokošolskih zavodov v skladu z 72.k členom tega zakona, – delovanje, investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema univerzitetnih knjižnic – drugih članic javnih visokošolskih zavodov, in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani v skladu z 72.k in 72.m členom tega zakona, – nacionalno pomembne naloge za področje visokega šolstva. Iz proračuna Republike Slovenije se skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi sofinancira tudi študij tretje stopnje na javnih visokošolskih zavodih. Sredstva za sofinanciranje iz prejšnjega stavka se določijo z letnim sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ob upoštevanju števila diplomantov tretje stopnje javnega visokošolskega zavoda v zadnjih petih letih. Iz proračuna Republike Slovenije se lahko sofinancirajo tudi: – razvojne naloge visokošolskih zavodov, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, – druge naloge oziroma nameni, določeni z zakonom ali drugim predpisom.

Študijska dejavnost je pedagoška in z njo povezana znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost, knjižnična, informacijska, organizacijska, upravna in druga infrastrukturna dejavnost. Sredstva za študijsko dejavnost sestavljajo sredstva za temeljni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF) in razvojni steber financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF), ki se kot skupna sredstva za zavode (integralno financiranje) zagotovijo v državnem proračunu. RSF predstavlja največ 3 % vseh sredstev, namenjenih za študijsko dejavnost v proračunu Republike Slovenije. Proračunska sredstva za študijsko dejavnost se na letni ravni zagotavljajo v višini 1 % BDP.

TSF je vsota letnih sredstev za temeljni steber financiranja javnih in zasebnih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z). TSF sredstva se delijo na fiksna TSF sredstva (v nadaljnjem besedilu: f-TSF) in variabilna TSF sredstva (v nadaljnjem besedilu: v-TSF). TSF sredstva se delijo na f-TSF sredstva in v-TSF sredstva v skladu z 72.č in 72.d členom tega zakona, pri čemer lahko v-TSF sredstva predstavljajo največ 25 % TSF sredstev. Če v-TSF sredstva v skladu z 72.č in 72.d členom tega zakona presežejo odstotek iz prejšnjega stavka, se ustrezni del v-TSF sredstev prerazporedi v f-TSF steber.

Sredstva za f-TSF se za prvo leto štiriletnega pogodbenega obdobja iz 72.g člena tega zakona določijo tako, da se sredstva iz zadnjega leta predhodnega pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF sredstev. Indeks rasti f-TSF sredstev je enak polovici indeksa rasti proračunskih sredstev za študijsko dejavnost tekočega leta glede na obseg proračunskih sredstev za študijsko dejavnost predhodnega leta. Sredstva f-TSF se zmanjšajo za skupno vsoto zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov v skladu z desetim odstavkom 72.e člena tega zakona glede na obseg študijske dejavnosti v tretjem in četrtem letu predhodnega pogodbenega obdobja. Ta skupna vsota zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov se prenese v v-TSF sredstva za prvo leto pogodbenega obdobja. V drugem letu pogodbenega obdobja so f-TSF sredstva enaka f-TSF sredstvom prvega leta pogodbenega obdobja, povečana za indeks rasti f-TSF sredstev. V tretjem letu pogodbenega obdobja se f-TSF sredstva iz drugega leta pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF sredstev, nato pa se zmanjšajo za skupno vsoto zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov v skladu z desetim odstavkom 72.e člena tega zakona glede na obseg študijske dejavnosti v prvem in drugem letu pogodbenega obdobja. Ta skupna vsota zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov se prenese v v-TSF sredstva za tretje leto pogodbenega obdobja. V četrtem letu pogodbenega obdobja se f-TSF sredstva iz tretjega leta pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF sredstev.

Sredstva za v-TSF so za prvo leto pogodbenega obdobja enaka v-TSF sredstvom zadnjega leta predhodnega pogodbenega obdobja, povečana za: – dodatna proračunska sredstva za študijsko dejavnost v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje f-TSF sredstev in za povečanje RSF sredstev v tem letu, – skupno vsoto zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov v tem letu. V drugem letu pogodbenega obdobja so v-TSF sredstva enaka v-TSF sredstvom prvega leta pogodbenega obdobja, povečana za dodatna proračunska sredstva za študijsko dejavnost v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje f-TSF sredstev v tem letu. V tretjem letu pogodbenega obdobja so v-TSF sredstva enaka v-TSF sredstvom drugega leta pogodbenega obdobja, povečana za: – dodatna proračunska sredstva za študijsko dejavnost v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje f-TSF sredstev v tem letu, – skupno vsoto zmanjšanj f-TSF sredstev zavodov v tem letu. V četrtem letu pogodbenega obdobja so v-TSF sredstva enaka v-TSF sredstvom tretjega leta pogodbenega obdobja, povečana za dodatna proračunska sredstva za študijsko dejavnost v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje f-TSF sredstev v tem letu.

TSF sredstva zavoda (v nadaljnjem besedilu: TSF-Z) tekočega leta so vsota fiksnega dela TSF sredstev zavoda (v nadaljnjem besedilu: f-TSF-Z) in variabilnega dela TSF sredstev zavoda (v nadaljnjem besedilu: v-TSF-Z). V prvem letu pogodbenega obdobja se f-TSF-Z sredstva iz zadnjega leta predhodnega pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF sredstev, nato pa se zmanjšajo v skladu z desetim odstavkom tega člena. Sredstva f-TSF-Z se zmanjšajo tudi, če zavod po kazalnikih iz šestega odstavka tega člena v tretjem in četrtem letu predhodnega pogodbenega obdobja izkazuje zmanjšanje študijske dejavnosti. V drugem letu pogodbenega obdobja so f-TSF-Z sredstva enaka f-TSF-Z sredstvom prvega leta pogodbenega obdobja, povečana za indeks rasti f-TSF sredstev. V tretjem letu pogodbenega obdobja se f-TSF-Z sredstva iz drugega leta pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF sredstev, nato pa se zmanjšajo v skladu z desetim odstavkom tega člena. Sredstva f-TSF-Z se zmanjšajo tudi, če zavod po kazalnikih iz šestega odstavka tega člena v prvem in drugem letu predhodnega pogodbenega obdobja izkazuje zmanjšanje študijske dejavnosti. V četrtem letu pogodbenega obdobja se f-TSF-Z sredstva iz tretjega leta pogodbenega obdobja povečajo za indeks rasti f-TSF sredstev. V prvem in tretjem letu pogodbenega obdobja se v-TSF-Z sredstva določijo glede na izračun pripadajočega deleža sredstev zavoda ob upoštevanju vrednosti naslednjih kazalnikov: – števila študentov rednega študija na študijskih programih prve stopnje brez študentov prvega letnika, in študentov rednega študija na študijskih programih druge in tretje stopnje, pomnoženih s faktorjem študijske skupine, v katero je uvrščen študijski program ob upoštevanju študijskega področja po KLASIUS-P; v kazalniku niso upoštevani študenti, ki ponavljajo letnik in študenti, ki koristijo status študenta 12 mesecev po zaključku zadnjega semestra oziroma s statutom predpisanem roku pri študijskih programih tretje stopnje; – števila diplomantov rednega študija prve, druge in tretje stopnje, pomnoženega z leti trajanja študijskega programa in s faktorjem študijske skupine v katero je uvrščen študijski program ob upoštevanju študijskega področja po KLASIUS-P; – deleža znanstvenih objav univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda; – deleža sredstev za raziskovalno, razvojno in tržno dejavnost; – deleža zaposljivosti diplomantov; – števila vseh po umetniških kriterijih habilitiranih visokošolskih učiteljev, zaposlenih na univerzi oziroma samostojnem visokošolskem zavodu. Podrobneje se kazalniki študijske skupine in faktor študijske skupine iz prejšnjega odstavka določijo v predpisu iz 75. člena tega zakona. V drugem letu pogodbenega obdobja so v-TSF-Z sredstva enaka v-TSF-Z sredstvom prvega leta pogodbenega obdobja, povečana za dodatna proračunska sredstva za študijsko dejavnost v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje f-TSF sredstev. V četrtem letu pogodbenega obdobja so v-TSF-Z sredstva enaka v-TSF-Z sredstvom tretjega leta pogodbenega obdobja, povečana za dodatna proračunska sredstva za študijsko dejavnost v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje f-TSF sredstev. Zavodu se sredstva za f-TSF-Z zmanjšajo: – če ne more več zagotoviti izvajanja ali ne izvaja študijske dejavnosti v dogovorjenem obsegu, – če mu preneha akreditacija ali podeljena koncesija za posamezni študijski program, – če mu upade študijska dejavnost, merjena s prvima dvema kazalnikoma iz šestega odstavka tega člena. Zmanjšanje f-TSF-Z sredstev iz tretje alinee prejšnjega odstavka se ugotavlja vsaki dve leti in znaša: – 1 % za vsakega od kazalnikov, za katerega se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 10 %, – 2 % za vsakega od kazalnikov, za katerega se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 15 %, – 5 % za vsakega od kazalnikov, za katerega se vrednost kazalnika zmanjša za več kot 20 %. Sredstva f-TSF-Z se zavodu povečajo, če prevzame študente drugega visokošolskega zavoda ali študijskega programa, ki mu je prenehala akreditacija. Sredstva za ustanavljanje in delovanje novih članic univerze zagotavljajo v okviru svojih razpoložljivih osnovnih sredstev. S predpisom iz 75. člena tega zakona se določi podrobnejši način zmanjšanja oziroma povečanja sredstev TSF-Z iz tega člena.

Sredstva RSF so namenjena spodbujanju razvoja študijske dejavnosti na področjih kakovosti študija, internacionalizacije, prenosa znanja, sodelovanja z okoljem, znanstvene raziskovalne in umetniške ustvarjalnosti ter socialne razsežnosti, ki pripomorejo k doseganju ciljev in rezultatov ter izvajanju ukrepov ali nalog s področja visokošolskega izobraževanja, opredeljenih v dokumentih razvojnega načrtovanja države. RSF sredstva drugega, tretjega in četrtega leta pogodbenega obdobja so enaka RSF sredstvom prvega leta pogodbenega obdobja. RSF sredstva se povečajo za indeks rasti proračunskih sredstev za študijsko dejavnost v prvem letu novega pogodbenega obdobja glede na obseg proračunskih sredstev za študijsko dejavnost v četrtem letu predhodnega pogodbenega obdobja. Sredstva RSF se javnim visokošolskim zavodom in zasebnim visokošolskim zavodom za koncesionirane študijske programe določijo za štiriletno pogodbeno obdobje v pogajanjih v okviru pogodbe o financiranju študijske dejavnosti in se v pogodbenem obdobju ne spreminjajo.

Sredstva za študijsko dejavnost za prvo in drugo stopnjo rednega študija, ki se določijo kot skupna sredstva, se univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom nakazujejo na podlagi štiriletne pogodbe o financiranju študijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodba o financiranju študijske dejavnosti), ki se sklene z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo. Univerza ali samostojni visokošolski zavod in ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevata dokumente razvojnega načrtovanja države. V pogodbi o financiranju študijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi: – strateški in dolgoročni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti; – načrt izvajanja študijske dejavnosti, ki vključuje predvsem študijska področja, na katerih se bodo izvajali študijski programi, morebitna povečanja ali zmanjšanja razpisanih mest za vpis v prvi letnik za naslednja štiri študijska leta v primerjavi z zadnjim razpisom in številom vpisanih študentov v prvi letnik, pričakovano število študentov ter opredelitev morebitnih novih študijskih področij in članic; – razvojni cilji visokošolskega zavoda, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti; – način in dinamika poročanja o doseganju ciljev; – ukrepi v primeru neizpolnjevanja določil pogodbe. Sestavine pogodbe o financiranju študijske dejavnosti iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, jih univerza oziroma samostojni visokošolski zavod sporoči najkasneje do konca februarja četrtega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o financiranju študijske dejavnosti vodi minister, pristojen za visoko šolstvo, ali od njega pooblaščena oseba s pristojnim organom visokošolskega zavoda in se mora zaključiti s sklenitvijo nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti do konca koledarskega leta četrtega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje. Če se postopek sklenitve pogodbe o financiranju študijske dejavnosti ne zaključi v roku iz prejšnjega odstavka, se do sklenitve nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi. Vzorec pogodbe o financiranju študijske dejavnosti pripravi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Sklenjene pogodbe o financiranju študijske dejavnosti in poročilo o doseganju ciljev ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, objavi na svoji spletni strani. Poročilo o izvajanju pogodbe o financiranju študijske dejavnosti za celotno pogodbeno obdobje visokošolski zavodi pošljejo ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo do 31. maja leta po izteku pogodbe.

Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod razporeja sredstva študijske dejavnosti v skladu s pravili, ki jih sprejme pristojni organ visokošolskega zavoda, in z njimi pisno seznani ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v osmih dneh po njihovem sprejetju ter jih objavi na svoji spletni strani.

Sestavni del letnega poročila, kot ga določajo predpisi o finančnem poslovanju, je tudi letno poročilo o izvajanju pogodbe o financiranju študijske dejavnosti. Letno poročilo in letni program dela morata biti objavljena na spletnih straneh univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda najpozneje v osmih dneh po sprejetju. En izvod se pošlje ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo.

Interesne dejavnosti študentov so določene v letnem programu študentskega sveta visokošolskega zavoda. Sredstva za s študijem povezane interesne dejavnosti študentov se za posamezni javni visokošolski zavod in za zasebni visokošolski zavod za koncesionirane študijske programe določijo letno s sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ob upoštevanju števila vpisanih študentov in vrednosti sredstev v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, za ta namen. V finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, se sredstva iz prejšnjega stavka določijo v skladu s proračunskimi izhodišči za načrtovanje izdatkov za blago in storitve. Sredstva se nakažejo enkrat letno na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka po prejemu programa interesnih dejavnosti študentov, ki je sestavni del letnega programa visokošolskega zavoda.

Sredstva za investicije javnih visokošolskih zavodov skladno s tretjo alineo prvega odstavka 72.a člena tega zakona se določijo v skladu z letnim načrtom ravnanja s stvarnim premoženjem javnega visokošolskega zavoda, ki je sestavni del letnega programa dela javnega visokošolskega zavoda, in finančnim načrtom ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Sredstva za investicije so namenjena zagotavljanju visokošolske infrastrukture oziroma zagotavljanju pogojev za izvajanje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov. Sredstva za investicije se namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, pridobivanje oziroma najemanje stvarnega premoženja. Javnemu visokošolskemu zavodu se sredstva za opremo in investicijsko vzdrževanje skladno s tretjo alineo prvega odstavka 72.a člena tega zakona določijo na podlagi meril, opredeljenih v sklepu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo se javnemu visokošolskemu zavodu nakažejo na podlagi pogodbe o sofinanciranju investicij, investicijskega vzdrževanja oziroma opreme. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za dodelitev sredstev za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo javnih študentskih domov ter študentskih domov, ki so organizirani v okviru javnih visokošolskih zavodov, univerzitetnih knjižnic – drugih članic javnih visokošolskih zavodov in Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.

Visokošolskim zavodom in drugim zavodom se ob upoštevanju letnega programa dela dodelijo sredstva za uresničevanje nacionalno pomembnih nalog, s katerimi se uresničuje javni interes na področju visokega šolstva, in sicer: – visokošolska prijavno-informacijska služba, – skrb za razvoj in učenje slovenščine, – pisarne za študentske domove in – druge naloge, opredeljene v strateških dokumentih, ki jih sprejema Vlada Republike Slovenije ali ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Naloge visokošolske prijavno-informacijske službe iz prve alinee prejšnjega odstavka se določijo s predpisom iz osmega odstavka 40. člena tega zakona. Kot skrb za razvoj in učenje slovenščine iz druge alinee prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti lektorati slovenskega jezika na univerzah v tujini, učenje in izpopolnjevanje iz znanja slovenskega jezika za tujce in za Slovence brez slovenskega državljanstva ter seminarji, simpoziji in druga strokovna srečanja, ki so namenjena skrbi za razvoj in učenje slovenščine. Pisarne za študentske domove iz tretje alinee prvega odstavka tega člena odločajo o pravici do subvencioniranega bivanja študentov v skladu s predpisom iz 73.b člena tega zakona.

Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve se za univerzitetne knjižnice – druge članice javnih visokošolskih zavodov in Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani določijo s pogodbo ob upoštevanju letnega programa dela javnega visokošolskega zavoda oziroma Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani. Podrobnejša določitev financiranja univerzitetnih knjižnic iz prejšnjega odstavka se uredi s predpisom iz 75. člena tega zakona.«.

73. člen se črta.

Besedilo 73.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Republika Slovenija zasebnim visokošolskim zavodom za koncesionirane študijske programe dodeljuje sredstva za študijsko dejavnost iz prve alinee prvega odstavka 72.a člena tega zakona in za s študijem povezane interesne dejavnosti iz druge alinee prvega odstavka 72.a člena tega zakona. Republika Slovenija lahko visokošolskim zavodom iz prejšnjega odstavka in zasebnim visokošolskim zavodom, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe, prek javnih razpisov dodeljuje sredstva za razvojne naloge iz prve alinee tretjega odstavka 72.a člena tega zakona.«.

74. člen se črta.

V 75. členu se besedilo »73. in 73.a« nadomesti z besedilom »72.a«.

Tretji odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi: »Državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru dodiplomskih študijskih programov in podiplomskih študijskih programov druge stopnje z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »Ne glede na prejšnji odstavek se državljanom Republike Slovenije in državljanom članic Evropske unije šolnina lahko zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, oziroma še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in jim je prenehal status študenta v skladu z 70. členom tega zakona na prejšnjem študijskem programu. Postopke in roke za vpis ter vpisna mesta iz prejšnjega odstavka določi minister v predpisu iz osmega odstavka 40. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 80. člena se črta besedilo »in njihovih študijskih programov«.

V prvem odstavku 81.č člena se v napovednem stavku črta besedilo »vpisanih v razvid visokošolskih zavodov,«. 15. točka se črta. 23. točka se spremeni tako, da se glasi: »23. drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja visokošolske dejavnosti.«.

V prvem odstavku 81.d člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »V eVŠ evidenci študijskih programov se vodijo podatki o javnoveljavnih študijskih programih in študijskih programih za izpopolnjevanje, in sicer:«. 32. točka se črta. V drugem odstavku se črtata 1. in 2. točka.

Prvi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »Podatke za evidenci iz 81.č in 81.d člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi od agencije oziroma visokošolskih zavodov, če agencija z njimi ne razpolaga. Podatke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 81.č člena ter 1. in 34. točke prvega odstavka 81.d člena tega zakona določi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.«. Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo: »Za znanstveno-raziskovalne namene in za izvajanje analiz o zaposljivosti študentov in diplomantov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz matične evidence zavarovancev, ki jo vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, pridobi o osebah, ki sklenejo delovno razmerje, samozaposlenih osebah in družbenikih po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naslednje podatke: – datum zaposlitve in datum prenehanja zaposlitve diplomanta, – poklic diplomanta (klasifikacija SKP-08), – vrsta zaposlitve (nedoločen ali določen čas), – matična številka enote poslovnega subjekta z namenom pridobitve podatka o občini in regiji enote ter standardne klasifikacije dejavnosti poslovnega subjekta. Za znanstveno-raziskovalne namene in za izvajanje analiz o zaposljivosti študentov in diplomantov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz evidence brezposelnih oseb, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, pridobi naslednje podatke: – datum nastopa in trajanje brezposelnosti ter – vrsta ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Za znanstveno-raziskovalne namene analiziranja zaposljivosti študentov in diplomantov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz evidence štipendistov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, pridobi podatek: – o tem, ali je bil diplomant prejemnik štipendije, – o vrsti štipendije, in – o obdobju prejemanja štipendije. Za znanstveno-raziskovalne namene analiziranja zaposljivosti študentov in diplomantov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz centralne evidence zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, pridobi podatek o: – datumu začetka in prenehanja zaposlitve v vzgojno-izobraževalnem zavodu, – vzgojno-izobraževalnem zavodu zaposlitve (ime, sedež), – vrsti in trajanju pogodbe o zaposlitvi in – vrsti in datumu podelitve naziva, pridobljenega v vzgoji in izobraževanju. Način in obliko zagotavljanja podatkov iz tega člena določi minister, pristojen za visoko šolstvo.«.

V drugem odstavku 82.a člena se študijsko leto »1999/2000« nadomesti s študijskim letom »2005/2006«, letnica »2000« z letnico »2005« in študijsko leto »2009/2010« s študijskim letom »2012/2013«. V tretjem odstavku se študijsko leto »2009/2010« nadomesti s študijskim letom »2012/2013«.

Za enajstim odstavkom 83.a člena se dodajo novi dvanajsti, trinajsti, štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasijo: »Za znanstveno-raziskovalne namene in analize o zaposljivosti študentov in diplomantov se podatki iz sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 82. člena tega zakona pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava podatkov pa poteka z anonimiziranimi podatki. Za znanstveno-raziskovalne namene analiziranja prehodnosti dijakov in študentov višjih strokovnih šol v visoko šolstvo se podatki iz četrtega stavka tretjega odstavka 82. člena tega zakona pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava podatkov pa poteka z anonimiziranimi podatki. Organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), so za namen ugotavljanja upravičenosti za opravljanje začasnih in občasnih del študentov upravičeni na podlagi podatka o EMŠO pridobiti podatke iz 9., 10., 11., 14., 16., 17., 18., 19., 21. in 22. točke prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka (razen podatka o številu vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS) 81.e člena tega zakona s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov. Evidenca o dijakih, študentih in udeležencih izobraževanja odraslih posamezne organizacije oziroma delodajalca, ki posreduje začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, se za namen iz prejšnjega odstavka poveže z eVŠ evidenco študentov in diplomantov.«.

Izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka spremenjenega 14. člena zakona, agencija preveri pri obstoječih visokošolskih zavodih pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, vendar ne prej kot v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

O postopkih za vpis v razvid, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona po uradni dolžnosti izda sklepe o ustavitvi postopka.

Določbe 4., 5. in 6. člena tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po njegovi uveljavitvi. Do takrat se uporabljajo določbe 21.a, 23. in 24. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14).

O vlogah v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, odloči agencija na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in meril agencije za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, veljavnih ob uveljavitvi tega zakona. Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru vloge, vložene pred uveljavitvijo tega zakona, za: – prvo akreditacijo visokošolskega zavoda, ta podeli za obdobje petih let ali pa se vloga zavrne, – prvo akreditacijo študijskega programa, ta podeli za nedoločen čas ali pa se vloga zavrne, – podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda, akreditacija podaljša za obdobje petih let, podaljša za krajše obdobje, ki se ne sme biti daljše od treh let, ali pa se je ne podaljša, – podaljšanje akreditacije študijskega programa, akreditacija podaljša za nedoločen čas, ali pa se je ne podaljša. Za tiste študijske programe, ki jim akreditacija poteče po uveljavitvi tega zakona, se vloge za podaljšanje akreditacije ne vlagajo. Šteje se, da je akreditacija takšnemu študijskemu programu podeljena za nedoločen čas. Ne glede na prejšnji odstavek se za tiste študijske programe, ki jim je bila prva ali ponovna akreditacija podeljena za obdobje, krajše od 7 let, po poteku akreditacije, vloži vlogo za prvo akreditacijo programa, skladno z določili 32. člena zakona. Postopki izredne evalvacije študijskega programa ali visokošolskega zavoda, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo z odločitvijo iz tretje ali četrte alinee drugega odstavka tega člena. Agencija v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov s tem zakonom. Vloge za akreditacijo študijskega programa in prvo akreditacijo visokošolskega zavoda se lahko vložijo najprej tri mesece po uveljavitvi tega zakona. Agencija začne postopke izredne evalvacije študijskega programa in visokošolskega zavoda v skladu s tem zakonom tri mesece po njegovi uveljavitvi. Vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda, vložene po uveljavitvi tega zakona in pred sprejemom meril agencije za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, se rešijo v skladu z merili iz prejšnjega odstavka.

Ne glede na 72.b člen zakona se letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost postopno povečujejo, dokler se ne doseže raven 1 % BDP, in sicer najkasneje v obdobju petnajstih let od uveljavitve tega zakona. To obdobje se lahko podaljša za eno leto za vsako leto z negativno gospodarsko rastjo. Pri tem se v letih do leta, v katerem se doseže srednjeročna uravnoteženost proračunov države v skladu z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, zagotavlja nominalno rast, skladno najmanj z realno rastjo BDP. Če je v posameznem letu rast BDP negativna ali rasti BDP ni, se letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost zagotavljajo najmanj v višini letnih proračunskih sredstev preteklega leta. Od vključno leta, v katerem se doseže srednjeročna uravnoteženost proračunov države, dalje se letna proračunska sredstva za študijsko dejavnost povečujejo postopno za enakomerni odstotni delež, ki je potreben za dosego ciljne vrednosti, ob predpostavki vsakoletne pozitivne rasti BDP.

TSF sredstva iz 72.c člena zakona se prvič določijo za prvo naslednje koledarsko leto po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se študijska dejavnost financira v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 7/11, 64/12, 12/13 in 38/16). Ne glede na določbe 72.f in 72.g člena zakona se sredstva RSF prvič določijo v prvem letu prvega pogodbenega obdobja za drugo, tretje in četrto leto tega obdobja.

Univerze in samostojni visokošolski zavodi sprejmejo pravila iz 72.h člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve predpisa iz 75. člena zakona. Vlada Republike Slovenije sprejme predpis iz 75. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Minister, pristojen za visoko šolstvo, določi način in obliko zagotavljanja podatkov iz enajstega odstavka spremenjenega 82. člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Statuti in akti o ustanovitvi visokošolskih zavodov se uskladijo z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija (Uradni list RS, št. 88/10 in 64/12) se uskladi z določbami tega zakona v dveh mesecih od njegove uveljavitve. Minister, pristojen za visoko šolstvo, uskladi Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 4/16) z določbami tega zakona v treh mesecih od njegove uveljavitve.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o razvidu visokošolskih zavodov in zagotavljanju podatkov za eVŠ (Uradni list RS, št. 29/15), razen v delu, ki se nanaša na pridobivanje podatkov za evidenci iz 81.č in 81.d člena zakona. Določbe pravilnika iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do določitve načina in oblike zagotavljanja podatkov iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 602-04/16-20/45 Ljubljana, dne 17. novembra 2016 EPA 1288-VII Državni zbor