Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-F)

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) se 10. člen spremeni tako, da se glasi: Nacionalni progam za kulturo je strategija kulturne politike, ki izhaja iz zgodovinsko doseženega položaja kulture, s katero se ugotovi vlogo kulture v razvoju Slovenije in slovenskega naroda ter javni interes zanjo, opredeli področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in predvidi usmeritve na področju investicij v javno kulturno infrastrukturo. Sprejme se za obdobje najmanj osmih let. Na podlagi nacionalnega programa sprejme vlada akcijski načrt, s katerim za obdobje štirih let določi ukrepe (obseg in vrsto kulturnih dejavnosti), cilje, obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalce, po katerih se bo merilo njihovo doseganje.«.

V 13. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vlada vsako drugo leto predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega programa za pretekli dve leti, z oceno rezultatov.«.

Za tretjim odstavkom 22. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Če ustanovitelj k strateškemu načrtu ne poda predhodnega mnenja v 45 dneh od njegovega prejema, se šteje, da je mnenje pozitivno. Če je ustanovitelj država, poda predhodno mnenje k strateškemu načrtu ministrstvo, pristojno za kulturo.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi: Javni zavodi na področju kulture, ki so ustanovljeni in delujejo v skladu s tem zakonom, morajo biti vpisani v evidenco, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Način vodenja in podatke, ki se vpisujejo v evidenco, podrobneje določi minister. V evidenco se vpisujejo tudi naslednji osebni podatki: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in rojstni podatki zastopnikov, članov svetov in članov strokovnih svetov javnega zavoda. Vsi podatki, vpisani v evidenco, so javni, razen osebnih podatkov, ki se nanašajo na rojstne podatke in podatke o prebivališču. Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko osebne podatke obdeluje samo za izvajanje nalog in nadzora v skladu s tem zakonom ter za statistične namene. Predlog za vpis ali izbris javnega zavoda iz evidence poda ustanovitelj najkasneje v 15 dneh po vpisu ali izbrisu javnega zavoda iz sodnega registra. Ustanovitelj v predlogu za vpis predloži vse zahtevane podatke, akt o ustanovitvi in sklepe o imenovanju oseb iz prejšnjega odstavka, v predlogu za izbris pa odločitev pristojnega sodišča o izbrisu iz sodnega registra ter druge zahtevane podatke. Zakoniti zastopnik javnega zavoda mora ministrstvo, pristojno za kulturo, obvestiti o spremembi podatkov, ki se vpisujejo v evidenco, najkasneje v 15 dneh od nastale spremembe. Obvestilu o spremembi morajo biti priložene listine, na podlagi katerih je sprememba nastala.«.

V četrtem odstavku 35. člena se pred besedo »financerja« doda beseda »večinskega«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Če ustanovitelj ali večinski financer iz prejšnjega odstavka ne poda predhodnega mnenja k strateškemu načrtu v 45 dneh od njegovega prejema, se šteje, da je mnenje pozitivno. Za večinskega financerja javnega zavoda se šteje država ali lokalna skupnost, ki zagotavlja največji delež javnih sredstev za izvajanje javne službe oziroma program javnega zavoda in hkrati ni njegova ustanoviteljica. Če je ustanovitelj javnega zavoda država, poda predhodno mnenje k strateškemu načrtu ministrstvo, pristojno za kulturo.«.

Tretji odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »Član sveta se mora v šestih mesecih od nastopa mandata udeležiti programa usposabljanja, katerega vsebino, obseg in način izvedbe določi minister. Če je oseba kasneje ponovno imenovana za člana sveta istega ali drugega javnega zavoda, se šteje, da ima usposabljanje opravljeno. Člana sveta, ki se programa usposabljanja v skladu s tem členom ne udeleži, se razreši oziroma odpokliče. Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi evidenco o udeležencih programa. Način vodenja in podatke, ki se vpisujejo v evidenco, podrobneje določi minister. V evidenco se vpisujejo tudi naslednji osebni podatki: ime in priimek, rojstni podatki, prebivališče in elektronski naslov udeleženca programa usposabljanja. Ministrstvo, pristojno za kulturo, lahko osebne podatke obdeluje samo za izvajanje nalog in nadzora v zvezi z usposabljanjem članov svetov ter za statistične namene.«.

Za 78. členom se doda nov 78.a člen, ki se glasi: Kadar obstaja javni interes, da se zaradi kulturnega potenciala in infrastrukturne primernosti nepremičnine v njej izvajajo javni kulturni programi ali kulturni projekti v javnem interesu, za katere ne obstaja druga razpoložljiva primerljiva javna kulturna infrastruktura, lahko država ali lokalna skupnost najame nepremičnino, s čimer zagotovi kakovost in raznovrstnost kulturne produkcije ter dostopnost kulturnih dobrin. Javni interes države iz prejšnjega odstavka ugotovi vlada na predlog ministra. Javni interes na ravni lokalnih skupnosti ugotovi občinski svet na predlog župana. Najemna pogodba se lahko sklene za obdobje, ki ne sme biti daljše od desetih let. Po preteku obdobja se lahko na podlagi ponovno ugotovljenega javnega interesa pogodba podaljša. Najemno pogodbo v imenu države sklene minister, v imenu lokalne skupnosti pa župan. Za oddajo nepremičnine iz prvega odstavka tega člena v upravljanje oziroma najem javnemu zavodu ali drugim kulturnim izvajalcem se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo oddajo v upravljanje oziroma najem javne kulturne infrastrukture javnemu zavodu ter oddajanje v najem javne kulturne infrastrukture drugim kulturnim izvajalcem.«.

Naslov 82. člena se spremeni tako, da se glasi: »(vpis v razvid samozaposlenih v kulturi)«. Na koncu drugega odstavka se doda besedilo »Posameznik se lahko registrira za opravljanje več specializiranih poklicev. Samozaposleni v kulturi ne sme zaposlovati drugih oseb.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Posamezniku, ki je že bil vpisan v razvid in po izbrisu iz razvida ponovno poda vlogo za vpis z istim specializiranim poklicem in je ta poklic ob ponovnem vpisu opredeljen v uredbi iz 86. člena tega zakona, se ponovno preveri le pogoj, da posameznik ni uživalec pokojnine. Prejšnji stavek ne velja za posameznika, ki je bil iz razvida izbrisan po uradni dolžnosti, na podlagi 88. člena tega zakona.«.

Drugi odstavek 82.a člena se spremeni, tako da se glasi: »Ministrstvo, pristojno za kulturo, vsako leto objavi javni poziv ali javni razpis za dodelitev kulturnih žepnin oziroma delovnih štipendij, namenjenih podpori izvedbe projektov oziroma aktivnosti samozaposlenih v kulturi. Samozaposleni v kulturi lahko prejme kulturno žepnino oziroma delovno štipendijo v skladu s tem členom pod pogoji, ki se določijo v besedilu javnega poziva oziroma javnega razpisa. Za izvedbo javnega poziva oziroma javnega razpisa in sklenitve pogodbe o financiranju se smiselno uporabljajo določbe IV. In V. poglavja tega zakona.«.

Za 82.a členom se doda nov 82.b člen, ki se glasi: Javni zavod, ki v okviru programa ali projekta financiranega iz državnega proračuna za izvedbo določenega dela angažira samozaposlenega v kulturi, mu mora zagotoviti plačilo za delo, ki ne sme biti nižje od najnižjega plačnega razreda za primerljivo delovno mesto v sistemu plač v javnem sektorju, oziroma če primerljivega delovnega mesta ni, do plačila, določenega s kolektivno pogodbo primerljive dejavnosti, upoštevajoč vrsto in obseg dela ter delež javnih sredstev, ki jih pridobi za izvedbo programa ali projekta.«.

V prvem odstavku 83. člena se besedi »pokojninske osnove« nadomestita z besedilom »zavarovalne osnove za samozaposlene«, beseda »treh« pa se nadomesti z besedo »petih«. V drugem odstavku se besedi »tri leta« nadomestita z besedama »pet let«. Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »Ne glede na prejšnji odstavek se samozaposlenemu v kulturi, ki je dosegel starost najmanj 55 let in mu je bila priznana pravica do plačila prispevkov iz državnega proračuna v skupnem trajanju najmanj 20 let, pri čemer se v to obdobje všteva tudi čas zaposlitve v javnih zavodih s področja kulture, prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost vse do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ministrstvo, pristojno za kulturo, za namene ugotavljanja pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena pridobi podatke od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.

Za 92. členom se dodata naslov novega 5. podpoglavja in nov 92.a člen, ki se glasita:

Za pravice in obveznosti baletnih plesalcev iz poklicnega zavarovanja veljajo predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kolikor ta zakon ne določa drugače. Baletnemu plesalcu, ki je bil vključen v poklicno zavarovanje iz naslova zaposlitve na delovnem mestu baletnega plesalca, se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do poklicne pokojnine in predčasne pokojnine oziroma starostne pokojnine iz obveznega zavarovanja po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, doda polovica obdobja, v katerem je bil vključen v poklicno zavarovanje. Dodana doba iz prejšnjega stavka pomeni dodano dobo iz poklicnega zavarovanja skladno z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Višina prispevne stopnje za poklicno zavarovanje znaša 16 odstotkov od osnove.«.

102.b člen se spremeni tako, da se glasi:

Javnim zavodom in drugim kulturnim izvajalcem se lahko, ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo financiranje oziroma sklepanje pogodb v javnem interesu, ob upoštevanju nediskriminatorne in enakopravne obravnave javna sredstva dodelijo na podlagi neposredne pogodbe, če je predmet sofinanciranja kulturni projekt ali kulturni program, ki je sofinanciran iz proračuna Evropske unije in je bil izbran na javnem razpisu, ki ga je izvedla institucija zunaj Republike Slovenije.«.

Osebe, ki so ob uveljavitvi tega zakona zaposlene na delovnem mestu baletnega plesalca, imajo pravico do vplačila prispevka za poklicno zavarovanje in dodane dobe po tem zakonu od prvega dne v naslednjem mesecu po njegovi uveljavitvi. Ne glede na 92.a člen zakona, prispevna stopnja za poklicno zavarovanje do 31. decembra 2016 znaša 12 odstotkov od osnove. 92.a člen zakona se uporablja neposredno brez sprememb in dopolnitev pokojninskega načrta, ki ureja poklicno zavarovanje.

Vlada uskladi Uredbo o samozaposlenih v kulturi (Uradni list RS, št. 45/10, 43/11, 64/12, 28/14 in 35/16) s tem zakonom v tridesetih dneh od njegove uveljavitve. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 83. člena zakona se uporabljajo od 1. januarja 2017. Do takrat se za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna uporabljajo določbe 83. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13). Postopki za priznanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, začeti pred uveljavitvijo spremenjenega 83. člena, se končajo po dosedanjih predpisih.

82.b člen zakona se uporablja od 1. januarja 2017.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 610-01/15-14/29 Ljubljana, dne 20. oktobra 2016 EPA 1428-VII Državni zbor