Uredba o javno-zasebnem partnerstvu pri izvedbi projekta »Celostna energetska prenova stavbe z več upravljavci (Šmarje pri Jelšah) po principu JZP«

(1)Ta uredba določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objekta, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Celostna energetska prenova stavbe z več upravljavci (Šmarje pri Jelšah) po principu JZP«.

(2)Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(1)Izrazi, opredeljeni v tej uredbi, pomenijo: a)     »javni partner« oziroma »koncedent« je Republika Slovenija; b)     »zasebni partner« oziroma »koncesionar« je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; c)     »uporabniki objekta« so osebe javnega prava, ki za izvajanje javne dejavnosti uporabljajo objekt, ki je opredeljen v 5. členu te uredbe; č)    »koncesionirana dejavnost« je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije, opredeljenim v 4. členu te uredbe, s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar; d)     »pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije« je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost (npr. finančni prihranki, stopnja udobja itd.).

(2)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) ter predpisih in drugih aktih, izdanih na njuni podlagi.

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev.

(1)Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektu iz 5. člena te uredbe.

(2)Predmet koncesije je lahko poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije tudi pogodbena oskrba z energijo v objektu iz 5. člena te uredbe.

(3)Pogodbena oskrba z energijo je lahko predmet koncesije le v primeru, če večino tveganj v razmerju med koncedentom in koncesionarjem prevzema koncesionar ter se javno-zasebno partnerstvo izvaja v obliki iz prejšnjega člena.

(4)Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionirana dejavnost se izvaja v objektu pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah na hišnih številkah Rimska cesta 4, Rimska cesta 2 in Aškerčev trg 11 v Šmarju pri Jelšah, številka stavbe 444, k. o. 1200 Šmarje pri Jelšah, ki je v skupnem upravljanju Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo in v katerem so naslednji uporabniki: a)     Okrajno sodišče Šmarje pri Jelšah, b)     Policija, Policijska uprava Celje, Policijska postaja Šmarje pri Jelšah, c)     Upravna enota Šmarje pri Jelšah, č)    Območna geodetska uprava Celje – Geodetska pisarna Šmarje pri Jelšah, d)     Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, e)     Finančni urad Celje – Finančna pisarna Šmarje pri Jelšah.

(2)Za potrebe izvajanja koncesionirane dejavnosti v objektu iz prejšnjega odstavka se bodo posamezna dela izvajala tudi na objektu na naslovu Aškerčev trg 12, Šmarje pri Jelšah, kjer je obstoječa kotlovnica objekta iz prejšnjega odstavka.

(3)Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo zemljiškoknjižnega podatka iz prvega odstavka tega člena.

(1)Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

(3)Koncesijsko razmerje se v primeru, da: a)     koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati, b)     je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, vendar upoštevajoč določbo četrtega odstavka 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem odstavku.

(1)Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz: a)     sredstev koncesionarja, b)     sredstev koncedenta in c)     sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

(2)Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo sredstva koncesionarja biti večinski vir financiranja.

(1)Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in dodatno plačilo v primeru, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

(2)Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada plačilo v višini pogodbeno dogovorjenega deleža zajamčenega zneska prihranka energije. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določili koncesijske pogodbe.

(3)Če so preseženi pogodbeno zagotovljeni prihranki energije, se presežni prihranek po pogodbeno dogovorjenem delilniku razdeli med koncedentom oziroma uporabniki objekta in koncesionarjem.

(4)Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

(5)Uporabniki objekta, z izjemo uporabnikov iz točk č), d) in e) prvega odstavka 5. člena te uredbe, zagotavljajo iz lastnega proračuna sredstva za plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

(6)Sredstva za plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti za uporabnike iz točk č), d) in e) prvega odstavka 5. člena te uredbe zagotovi ministrstvo, pristojno za javno upravo.

(1)Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti: a)     izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektu, opredeljenem v 5. členu te uredbe; b)     pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi; c)     izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz točke a) tega odstavka (npr. vodenje evidenc, obveščanje itd.), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba; č)    izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.

(2)Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje in tveganje razpoložljivosti.

(3)Koncesionar mora upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe, potrebne za zagotovitev ravni varnosti v objektu iz 5. člena te uredbe, na način, kot je predpisan v veljavni zakonodaji, ki ureja varnostne standarde poslovanja sodišč, ter v veljavnih predpisih in internih aktih Ministrstva za pravosodje, Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Ministrstva za javno upravo.

(4)Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drugi predpis.

Obveznosti koncedenta so zlasti: a)     zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti na način, kot je opredeljen v koncesijski pogodbi; b)     koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta; c)     v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, koncesionarju na nepremičninah, kjer se izvajajo aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe, ter na opremi, ki je v lasti koncedenta, podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (npr. služnost, stavbna pravica itd.) tako, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti.

Uporabniki objekta imajo zlasti dolžnost: a)     pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisniki; b)     upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta in jima omogočiti opravljanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe; c)     v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe; č)    prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog; d)     obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja; e)     v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti, razen uporabnikov iz točk č), d) in e) prvega odstavka 5. člena te uredbe, ki jim sredstva za plačilo za opravljanje koncesionirane dejavnosti zagotovi ministrstvo, pristojno za javno upravo.

Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnikov objekta se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje in se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

(2)Objava javnega razpisa mora vsebovati: a)     navedbo pravne podlage, vključno s to uredbo; b)     predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo; c)     ime in sedež koncedenta; č)    predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije; d)     začetek in predvideni čas trajanja koncesije; e)     postopek izbire koncesionarja; f)      pogoje za dostop do razpisne dokumentacije; g)     kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev; h)     zahteve glede vsebine vlog; i)       pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju; j)       pogoje za predložitev skupne vloge; k)     merila za izbiro najugodnejšega kandidata; l)       naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog; m)    rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa; n)     druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3)V postopku izbire se morajo preveriti najmanj ekonomska, finančna ter tehnična in kadrovska sposobnost vlagateljev. Za ta namen mora koncedent v javni razpis vključiti najmanj pogoje, ki zagotavljajo, da: a)     je koncesionar registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, b)     ima koncesionar ustrezne reference s področja predmeta koncesije, c)     ima koncesionar zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4)Pri izbiri koncesionarja se morajo upoštevati naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti: a)     višina prihrankov, b)     obseg ponujenih ukrepov, c)     trajanje koncesijskega razmerja, č)    garancija po poteku razmerja in d)     višina investicije.

(5)Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

(1)Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister, pristojen za pravosodje. Pred izdajo sklepa morata k sestavi strokovne komisije podati soglasje tudi minister, pristojen za notranje zadeve, in minister, pristojen za javno upravo.

(2)Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Člani strokovne komisije morajo biti predstavnik Ministrstva za pravosodje, predstavnik Ministrstva za notranje zadeve in predstavnik Ministrstva za javno upravo. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo in ekonomija.

(3)Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj prvo stopnjo izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12 in 85/14) in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka, da lahko zagotovijo strokovno vodenje postopka javnega razpisa.

(4)Strokovna komisija ima lahko tudi zunanje svetovalce, ki članom strokovne komisije nudijo strokovno-tehnično in pravno pomoč pri pripravi in vodenju javnega razpisa. Zunanji svetovalci so dolžni spoštovati določila drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Zunanje svetovalce s sklepom imenuje minister, pristojen za pravosodje.

(1)Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah: a)     faza preverjanja usposobljenosti, b)     faza dialoga, c)     ponudbena faza.

(2)V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav strokovna komisija pregleda prijave glede izpolnjevanja pogojev, določenih v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti, in sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v katerem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3)Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor.

(4)Med prijavitelji, ki jim je bila s sklepom priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse dotlej, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred zaključkom dialoga izdela poročilo, v katerem je navedeno, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.

(5)Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, izda sklep o zaključku faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev. Zoper ta sklep ni pritožbe, prijavitelj pa lahko zoper dokončen sklep začne upravni spor.

(6)Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in ostalih elementov, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(7)Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.

(8)Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka in sklenitvi koncesijske pogodbe sprejme Vlada Republike Slovenije.

(1)Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.

(2)Sopodpisniki koncesijske pogodbe so vsi uporabniki objektov, navedeni v 5. členu te uredbe.

(3)Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka.

(4)V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

(1)Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.

(2)Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi.

(1)Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu ter uporabnikom objekta predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.

(2)Vsebina koncesionarjeve dolžnosti iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

(1)Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedent in uporabniki objekta v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.

(2)Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha: a)     s prenehanjem koncesijske pogodbe, b)     z odkupom koncesije, c)     z odvzemom koncesije ali č)    s prevzemom koncesije, in sicer na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00720-6/2016 Ljubljana, dne 27. oktobra 2016 EVA 2016-2030-0058 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik