50. člen

(1)Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, kar pomeni:

-        16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden,

-        20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden,

-        24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.

(2)Poleg osnovnega dopusta iz prvega odstavka delavcu pripada daljše trajanje letnega dopusta na podlagi naslednjih kriterijev: a)     Za neprekinjeno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, ki jo je delavec dosegel do datuma izdaje obvestila o letnem dopustu, pripada:

-  od 5 do 10 let            1 dan

-  od 11 do 15 let     2 dni

-  od 16 do 20 let     3 dni

-  od 21 do 25 let     4 dni

-  od 26 do 30 let     5 dni

-  od 31 do 35 let     6 dni

-  36 let in več              7 dni Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih delodajalec opredeli kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. b)     S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom se lahko določi, da delavcu zaradi zahtevnosti delovnega mesta pripada dodatni letni dopust do 3 dni. c)     S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom se lahko določi, da delavcu za delovne pogoje kot so pretežno težko fizično delo in delo v prisiljenem položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod, nočno delo in neugodna razporeditev delovnega časa, pripada dodatni letni dopust do 2 dni.

(3)Za delovno uspešnost, o kateri odloča delodajalec, pripada delavcu dodatni letni dopust do 2 dni.

(4)Delavcu zaradi posebnih socialnih in zdravstvenih razmer, ki jih opredeljuje zakon, pripada dodatni letni dopust v trajanju kot to opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja.

(5)V podjetniški kolektivni pogodbi, v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko določijo dodatni kriteriji za odmero dodatnih dni letnega dopusta.