29. člen
(napotitev delavca na delo v drug kraj)
(1)Delodajalec lahko napoti delavca na delo v drug kraj brez njegove privolitve, če je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše opredeljen in pod pogojem, da kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer delavec biva.
(2)Na delo v drug kraj ne more biti napoten:
- delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
- delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,
- delavec, pri katerem taka razporeditev lahko vpliva na poslabšanje njegovega zdravja, na podlagi mnenja pooblaščenega zdravnika;
- delavec, ki neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega člana.
(3)Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo, če delodajalec zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredne pogoje bivanja.
Sodna praksa
V zbirki ni odločb z razrešenim sklicem na ta člen.