21. člen

(1)Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:

-        gnojiti z gnojnico in gnojevko ter

-        preoravati trajno travinje, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar.

(2)Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3)Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:

1.za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

2.največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;

3.za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

4.za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo; za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

5.za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5)Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in so ograde s pašnimi površinami tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-        dokrmljevanje živali ni dovoljeno;

-        napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) mora biti urejeno tako, da se ga lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču;

-        pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek je paša živine na najožjem vodovarstvenem območju za zajetji ČBL- 3/92 Blatnik in ČBL- 4/92 Blatnik ter za zajetji BR-2/12 Brezovica in BR-1/94 Brezovica prepovedana.