Uredba o upravljanju z energijo v javnem sektorju

(1)Ta uredba določa obveznost vzpostavitve sistema upravljanja z energijo v stavbah oseb javnega sektorja, zavezance in minimalne vsebine tega sistema, s ciljem povečanja energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije v stavbah, ki jih uporabljajo osebe javnega sektorja.

(2)Ta uredba za povečanje energetske učinkovitosti stavb oseb javnega sektorja določa tudi spodbujanje priprave projektov za energetsko učinkovito prenovo in graditev stavb državnih organov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je država (v nadaljnjem besedilu: osebe javnega sektorja, zavezane za prenovo in graditev).

(3)S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije delno prenašata Direktiva 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1) in Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 16).

(1)Sistem upravljanja z energijo se vzpostavi v stavbah in posameznih delih stavb, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti in v uporabi državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in ustanov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost, in katerih uporabna površina obsega več kot 250 m 2.

(2)Sistem upravljanja z energijo se vzpostavi tudi v stavbah iz prejšnjega odstavka, v katerih je vsota uporabne površine več posameznih delov stavb v posamezni stavbi večja od 250 m 2.

Ta uredba se ne uporablja za stavbe ali objekte, ki so v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) razvrščeni v naslednje klasifikacijske ravni objektov:

-        124           stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij;

-        1251         industrijske stavbe, ki se ne ogrevajo ali klimatizirajo na temperaturo v prostorih, višjo od 12 ºC;

-        1252         rezervoarji, silosi in skladišča;

-        1271         nestanovanjske kmetijske stavbe;

-        1274         druge stavbe, ki niso uvrščene drugje;

-        12722       pokopališke stavbe;

-        24201       obrambni objekti.

Sistem upravljanja z energijo vzpostavi upravljavec stavbeali posameznih delov stavbe iz 2. člena te uredbe (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).

Sistem upravljanja z energijo vključuje:

-        izvajanje energetskega knjigovodstva;

-        določitev in izvajanje ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije;

-        poročanje odgovorni osebi zavezanca o rabi energije, s tem povezanih stroških in izvajanju ukrepov iz prejšnje alineje.

(1)Energetsko knjigovodstvo je sistem zbiranja in spremljanja podatkov o rabi energije v stavbi ali posameznem delu stavbe in se vodi kot informatizirana zbirka podatkov na podlagi identifikacijske oznake stavbe ali dela stavbe. Informatizirano zbirko energetskega knjigovodstva vodi ministrstvo, pristojno za energijo.

(2)V informatizirano zbirko iz prejšnjega odstavka zavezanec najmanj enkrat letno, in sicer do 31. marca za predhodno leto, vnese podatke o:

-        letni rabi energije in energentov v stavbi ali posameznem delu stavbe;

-        letnih stroških za porabljeno energijo in energente v stavbi ali posameznem delu stavbe;

-        tehničnih lastnostih stavbe ali posameznega dela stavbe, in sicer o lastnostih ovoja in tehničnih sistemov stavbe ter o profilu rabe energije, vključno s podatki o zasedenosti stavbe in številu uporabnikov;

-        načrtovanih in izvedenih ukrepih za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije.

(3)Če je v stavbi več upravljavcev, zagotovi vnos podatkov v informatizirano zbirko zavezanec, ki upravlja največjo uporabno površino stavbe, razen če se zavezanci dogovorijo drugače. Preostali zavezanci zagotovijo vse potrebne podatke zavezancu iz prejšnjega stavka.

(4)Podatki energetskega knjigovodstva za več stavb ali delov stavb enega ali več zavezancev se združujejo v zbirno energetsko knjigovodstvo.

(1)Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije so:

-        ukrepi za doseganje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb, določenih s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah;

-        organizacijski ukrepi za učinkovitejšo rabo energije;

-        vzdrževalni ukrepi.

(2)Ukrepi za doseganje minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti stavb iz prve alineje prejšnjega odstavka so priporočeni ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije, ki so navedeni v energetski izkaznici stavbe ali posameznega dela stavbe brez organizacijskih ukrepov.

(3)Organizacijski ukrepi za učinkovitejšo rabo energije iz druge alineje prvega odstavka so ukrepi ozaveščanja in izobraževanja na področju učinkovite rabe energije za uporabnike stavbe, uvajanje pravilnega naravnega prezračevanja in pravilnega osvetljevanja ob upoštevanju dnevne svetlobe, izvedba energetskega pregleda stavbe ter podobni ukrepi za učinkovitejšo rabo energije.

(4)Vzdrževalni ukrepi iz tretje alineje prvega odstavka pomenijo izvedbo rednega vzdrževanja stavb v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, z namenom ohranjanja ali izboljšanja ravni energetske učinkovitosti stavb, določene s predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.

(1)Če se več stavb ali posameznih delov stavb oskrbuje z električno energijo, plinom oziroma toploto z enega prevzemno-predajnega mesta, zavezanec zagotovi merjenje porabe električne energije, zemeljskega plina in toplote za vsako stavbo oziroma posamezen del stavbe posebej.

(2)Za stavbo ali posamezni del stavbe zavezanec meri proizvedeno toploto in proizvedeno električno energijo ter prodano ali oddano energijo v primeru prodaje ali oddaje energije.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo za stavbe ali dele stavb, kjer izvedba meritev ni ekonomična.

Stavbe ali posamezni deli stavb, ki jih z nakupom ali najemom na novo pridobijo v uporabo organi državne uprave in so po dejanski rabi v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) opredeljene kot poslovne stavbe, izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, če je letna dovedena energija za stavbo ali posamezni del stavbe v primeru merjene energetske izkaznice največ 100 kWh/m 2a oziroma je pri novogradnjah potrebna toplota za ogrevanje največ 25 kWh/m 2a.

Vlada Republike Slovenije enkrat letno do konca oktobra s sklepom na podlagi meril iz 9.b člena te uredbe na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, določi seznam stavb oseb javnega sektorja, primernih za energetsko prenovo, in graditev novih skoraj ničenergijskih stavb.

(1)Merila za vključitev na seznam iz prejšnjega člena so:

-        stavba mora biti v večinski lasti Republike Slovenije,

-        stavba ne dosega predpisanih minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije, določenih v predpisu, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah,

-        oseba javnega sektorja, zavezana za prenovo in graditev, ima za del investicij, ki se sofinancirajo iz sredstev državnega proračuna, zagotovljene pravice porabe.

(2)Pri uvrstitvi na seznam stavb iz prejšnjega člena, ki so primerne za energetsko prenovo, se lahko upoštevajo tudi naslednja dodatna merila:

-        začetek pripravljalnih storitev za izvajanje investicije,

-        mehanska odpornost in stabilnost posamezne stavbe ali njenega dela, določena z zakonom, ki ureja graditev objektov,

-        požarna varnost, določena z zakonom, ki ureja graditev objektov,

-        zagotavljanje varstva kulturne dediščine,

-        možnost oblikovanja skupnih projektov prenove stavb oseb javnega sektorja.

Zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo projektov za energetsko učinkovito prenovo in graditev stavb oseb javnega sektorja se lahko izkazuje iz naslednjih virov financiranja:

-        sredstva državnega proračuna,

-        sredstva evropske kohezijske politike in drugih evropskih finančnih mehanizmov,

-        proračunski in namenski skladi,

-        zasebna sredstva,

-        drugo.

(1)Storitev priprave ekonomske in tehnične dokumentacije, potrebne za prenovo ali graditev skoraj ničenergijskih stavb oseb javnega sektorja, izvaja gospodarska družba, ki jo določi Vlada Republike Slovenije, da kot notranji izvajalec za državo in njene organe opravlja storitve investicijskega inženiringa, če izpolnjuje pogoje za oddajo naročila med osebami v javnem sektorju v skladu z zakonom, ki določa pravila o postopkih javnega naročanja. Edini ustanovitelj in družbenik te družbe je Republika Slovenija. Poslovni delež družbe se ne more deliti ali prenesti na drugo osebo.

(2)Ekonomska in tehnična dokumentacija je dokumentacija, ki zajema investicijsko, projektno in drugo dokumentacijo, potrebno za začetek izvajanja prenove ali graditev skoraj ničenergijskih stavb oseb javnega sektorja.

(1)Osebe javnega sektorja, zavezane za prenovo in graditev, ministrstvu, pristojnemu za energijo, vsako leto najpozneje do začetka julija pošljejo seznam stavb oseb javnega sektorja, ki izpolnjujejo merila iz 9.b člena te uredbe.

(2)Osebe javnega sektorja, zavezane za prenovo in graditev, ministrstvu, pristojnemu za energijo, vsako leto najpozneje do konca januarja za preteklo leto poročajo o izvajanju projektov prenove in graditve stavb oseb javnega sektorja, ki so bili v skladu z 9.b členom določeni kot primerni.

(3)Ministrstvo, pristojno za energijo, pripravi skupno poročilo o stanju projektov in ga pošlje Vladi Republike Slovenije v sprejetje najpozneje do konca aprila tekočega leta. Vsebina skupnega poročila mora vsebovati pregled projektov, stanje izvajanja projektov, finančno konstrukcijo posameznega projekta, izpolnjevanje predvidenega terminskega načrta in opredelitev tveganj ter druge pomembne vsebine za poročanje.

Zavezanci vzpostavijo sistem upravljanja z energijo najpozneje do 31. decembra 2017.

Ministrstvo, pristojno za energijo, vzpostavi informatizirano zbirko energetskega knjigovodstva iz 6. člena te uredbe najpozneje do 30. junija 2017.

V stavbah ali posameznih delih stavb iz 2. člena te uredbe se zagotovi merjenje porabe električne energije, zemeljskega plina in toplote iz 8. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2018.

Stavbe ali posamezni deli stavb, ki jih z nakupom ali najemom na novo pridobijo v uporabo organi državne uprave in so po dejanski rabi v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) opredeljene kot poslovne stavbe, do leta 2020 izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, če je letna dovedena energija za stavbo ali posamezni del stavbe v primeru merjene energetske izkaznice največ 150 kWh/m 2a oziroma je pri novogradnjah potrebna toplota za ogrevanje največ 35 kWh/m 2a.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.