29. člen

(1)Tehnološka izvedba in potek trase daljnovoda morata omogočati najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem (v nadaljnjem besedilu: EMS).

(2)Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja je treba ponovno preveriti skladnost predlaganega poteka trase daljnovoda z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96 in 41/04 – ZVO-1). V prostorih stanovanjskih stavb, ki se nahajajo v vplivnem območju vira sevanja, ne sme priti do povišanja izmerjenih vrednosti električnega polja in magnetnega polja, ki so podane v okoljskem poročilu oziroma nobena od vrednosti po rekonstrukciji ne sme presegati vrednosti 1800 V/m, ki velja za električno polje in 15 μT, ki velja za magnetno polje.

(3)Če se bo izkazalo, da je treba izvesti dodatne omilitvene ukrepe, naj se le-ti obravnavajo in upoštevajo v enakem vrstnem redu, kot sledijo, in sicer:

-        konstrukcijski ukrepi, s katerimi se vpliva na geometrijo virov sevanja in imajo za posledico zmanjšanje emisije EMS,

-        aktivni in pasivni ukrepi zmanjševanja EMS, ki imajo za posledico zmanjšanje emisije EMS na posameznih območjih ugotavljanja imisije EMS,

-        prostorsko odmikanje virov sevanja znotraj meja državnega prostorskega načrta, ki imajo za posledico zmanjšanje emisije EMS na posameznih območjih ugotavljanja imisije EMS.

(4)V primeru, da se v posamezni stanovanjski stavbi, ki se nahaja v vplivnem območju vira sevanja, izkaže povečanje obremenitve s sevanjem glede na obstoječe stanje, je treba pristopiti k izvedbi izravnalnega ukrepa iz okoljskega poročila iz tretjega odstavka 2. člena te uredbe. Zagotoviti je treba, da se čezmerno obremenjena stavba uporablja izključno za dejavnosti, ki se uvrščajo v II. stopnjo varstva pred sevanjem.