Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 × 110 kV Gorica–Divača (odsek Renče)

(1)S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 × 110 kV Gorica–Divača (odsek Renče) (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).

(2)Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.

(3)Državni prostorski načrt je v februarju 2016 pod številko projekta 11055 izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje, d. o. o., Maribor.

(1)Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.

(2)Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Renče - Vogrsko.

(3)Postopek celovite presoje vplivov na okolje je bil izveden, okoljsko poročilo pa je v januarju 2016 pod številko projekta D7451-1P/01B izdelal IBE, d. d.

(4)Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za katere ga je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti. V predhodnem postopku za nameravani poseg v okolje je bil pridobljen sklep št. 35405-71/2014-32 z dne 26. 11. 2015, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, in sicer da za nameravani poseg v okolje ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.

(5)Oznake, navedene v 3. in 6. členu te uredbe, so oznake objektov iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.

(1)S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:

-        rekonstrukcija dela daljnovoda 2 × 110 kV Gorica–Divača (odsek Renče) (v nadaljnjem besedilu: daljnovod), ki obsega gradnjo nadzemnega voda med stojnim mestom (v nadaljnjem besedilu: SM) 32 in 33 ter med SM 35 in 39, gradnjo podzemnega kabla med SM 33 in 35 ter namestitev vodnikov na obstoječe stebre med SM 31 in 32;

-        gradnja novih dostopnih poti do SM stebrov daljnovoda;

-        preureditev obstoječe infrastrukture, ki jo daljnovod križa;

-        posek rastja in sanacijske zasaditve;

-        odstranitev stebrov, ki ne bodo več v uporabi.

(2)Gradnja nadzemnega voda obsega gradnjo stebrov s temelji, napenjanje vodnikov z obesno in spojno opremo ter ureditev ozemljitev in optičnih telekomunikacijskih povezav.

(3)Gradnja podzemnega kabla obsega namestitev kabla v zemljo z dodatno mehansko zaščito na mestih prečkanj in ureditev optičnih telekomunikacijskih povezav.

(4)Namestitev vodnikov na obstoječe stebre obsega napenjanje vodnikov z obesno in spojno opremo, namestitev oznak za preprečitev zaletavanja ptic in ureditev ozemljitev ter optičnih telekomunikacijskih povezav.

(5)Odstranijo se dvosistemski stebri na SM 33, 34, 35, 36 in 37 ter enosistemski stebri na SM 55, 61 in 62.

(1)Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali njihove dele s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:

1.območje varovalnega pasu daljnovoda, vključno z območji dostopnih poti do stebrov daljnovoda in območji poseka rastja in sanacijske zasaditve:

-  k. o. Bukovica (2319): 77/1, 77/12, 77/13, 77/16, 609/1, 630/1, 705/1, 705/3, 706/2, 706/3, 711/1, 918/1, 918/2;

-  k. o. Renče (2322): 507, 584/22, 584/30, 585/12, 587/10, 587/4, 587/6, 587/8, 587/9, 588/10, 588/12, 588/16, 588/19, 588/20, 588/21, 588/22, 588/3, 588/32, 588/33, 588/34, 588/35, 588/47, 588/48, 589, 590, 597/3, 597/4, 598/1, 598/3, 598/4, 599/1, 599/2, 599/3, 599/4, 599/5, 600, 601, 602, 604/2, 641/6, 646/10, 646/2, 1023, 1024, 1027/4, 1027/5, 1027/6, 1028, 1029/1, 1030/3, 1031, 1032/1, 1032/2, 1033, 1036/1, 1036/3, 1037, 1038, 1039, 1040/1, 1042/1, 1042/10, 1042/6, 1042/7, 1042/8, 1042/9, 1043, 1044, 1047, 1048/1, 1048/11, 1048/12, 1048/14, 1048/15, 1048/16, 1048/18, 1048/19, 1048/2, 1048/20, 1048/23, 1048/24, 1048/25, 1048/3, 1048/4, 1048/5, 1048/7, 1048/8, 1049, 1050/1, 1051, 1054, 1056, 1057, 1082, 1083/2, 1083/5, 1084/1, 1093/1, 1093/4, 1095, 1096, 1103/14, 1103/17, 1103/4, 1104/1, 1104/10, 1104/2, 1104/4, 1104/5, 1105/1, 1105/2, 1105/3, 1105/4, 1105/8, 1106/1, 1106/2, 1266/24, 1267/1, 1271/17, 1271/18, 1271/21, 1271/31, 1271/35, 1272/1, 1272/10, 1272/2, 1272/9, 2242/10, 2242/2, 2242/6, 2248/1, 2248/2, 2257/1, 2282/1, 2282/6, 2282/9, 2296/1, 2617/1, 2617/2, 2618, 2619/2, 2619/3, 2620/1, 2621/1, 2622, 2623, 2624, 2625, 2626, 2627, 2628, 2629, 2631, 2632, 2633, 2636, 2641, 2653, 2654, 2656/1, 2656/2, 2656/3;

2.območja začasne rabe (območja delovnega pasu podzemnega kabla zunaj varovalnega pasu, začasnih odlagališč materiala in odstranitve stebrov, vključno z območji dostopnih poti do njih):

-  k. o. Renče (2322): 507, 587/1, 587/4, 587/6, 587/7, 587/8, 587/9, 588/10, 588/11, 588/19, 588/20, 588/22, 588/26, 588/28, 588/3, 588/32, 588/34, 588/35, 588/36, 588/37, 588/4, 588/45, 588/46, 588/47, 588/48, 588/5, 597/3, 597/4, 599/1, 604/2, 606/2, 1083/10, 1083/2, 1083/5, 1084/1, 1084/2, 1084/4, 1104/4, 1104/8, 1105/1, 1105/8, 1223/13, 1266/24, 1267/1, 1269/1, 2242/10, 2242/6, 2257/1, 2633, 2636, 2641, 2647, 2648, 2649, 2651, 2652, 2653, 2654, 2655, 2656/1, 2656/2, 2656/3.

(2)Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos tega območja v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – list št. 3.

(1)Na območju državnega prostorskega načrta so glede na spremembo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč: a)     omejena raba:

-  zemljišča na območju varovalnega pasu daljnovoda,

-  zemljišča za ureditev dostopnih poti do stebrov daljnovoda (od varovalnega pasu daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje),

-  zemljišča za posek rastja in sanacijske zasaditve; b)     začasna raba:

-  zemljišča delovnega pasu podzemnega kabla zunaj varovalnega pasu,

-  zemljišča začasnih odlagališč materiala in

-  zemljišča odstranitve stebrov, vključno z območji dostopnih poti do njih.

(2)Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 12. členu te uredbe.

(1)Dolžina daljnovoda je okrog 1740 m, od tega v nadzemni izvedbi okrog 1210 m (med SM 31 in 33 ter med SM 35 in 39) in v podzemni izvedbi okrog 530 m (med SM 33 in 35).

(2)Trasa poteka v celoti po območju Občine Renče - Vogrsko.

(3)Na odseku med SM 31 in 32 se izvede le namestitev vodnikov na obstoječih stebrih. Nadzemni vod za obstoječim stebrom na SM 32 preide na nov specialni napenjalni steber na SM 33, ki omogoča namestitev opreme za izvedbo prehoda in potek kabla po stebru. Sledi kablovodni potek v dolžini okrog 530 m, kjer kablovod najprej preči potok Renc, v nadaljevanju pa stavbno zemljišče v križišču lokalnih cest. Po prečkanju stavbnega zemljišča se kablovod usmeri proti novemu specialnemu napenjalnemu stebru na SM 35, kjer spet preide v nadzemni potek. V nadzemnem poteku med SM 35 in 39 se trasa daljnovoda dvakrat lomi z namenom zagotovitve čim večjega odmika od naselja Renče in zaselkov Žigoni ter Renški Podkraj.

(1)Daljnovod 2 × 110 kV Gorica–Divača je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV.

(2)Nosilna konstrukcija daljnovoda se izvede z jeklenimi dvosistemskimi stebri v jekleni palični konstrukciji, zasnovani iz posameznih sklopov, in sicer iz noge, trupa in glave. Nogo sestavljajo štirje temelji, razporejeni v kvadratu ali pravokotniku velikosti do 5 m × 5 m. Višina stebrov do konice je največ 37 m.

(3)Stebri daljnovoda se izvedejo z obliko glave, ki se imenuje »sod« in kjer se vodniki namestijo v treh nivojih z dodatnim samonosilnim optičnim kablom na konici stebra z vgrajenim snopom svetlobnih vodnikov, ki ima tudi funkcijo zaščitnega vodnika.

(4)Podzemna sistema kablovoda se namesti neposredno v zemljo na globini 1,2 m ali več. Kabli se namestijo v trikotni formaciji, razdalja med sistemoma pa znaša 0,7 m. Na območja prečkanja kabelske trase z glavno cesto čez naselje se kable uvleče v predhodno položene podzemne cevi s tehniko podzemnega podvrtavanja.

(5)Stebri se obarvajo v temno olivno zeleno barvo (RAL 6003).

(1)Širina varovalnega pasu nadzemnega voda je 15 m na vsako stran od osi daljnovoda, širina varovalnega pasu podzemnega kablovoda pa je 3 m na vsako stran od posameznega sistema daljnovoda.

(2)Delovni pas za zagotovitev prostora za nemoteno izvedbo gradbenih in elektromontažnih del je prisoten pri podzemnem kablovodu. Širina delovnega pasu je 10 m.

(1)Dostopne poti za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda se uredijo po obstoječih javnih cestah in dovoznih poteh ter po novih poteh na območju državnega prostorskega načrta in potekajo od varovalnega pasu daljnovoda do priključka na javno cestno omrežje.

(2)Največja širina posamezne dostopne poti je 4 m, dolžina in lega pa sta razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(1)Na trasi daljnovoda se na več mestih izvede posek rastja. Območja poseka so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija prostorske ureditve – list št. 2.1.

(2)Izvedejo se sanacijske zasaditve z uporabo avtohtonih grmovnih in nižjih drevesnih vrst. Vrste in območja sanacijskih zasaditev so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija prostorske ureditve – list št. 2.1 in Situacije posameznih odsekov s prerezi/pogledi – list št. 2.4.

(3)Za sanacijske zasaditve se v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt krajinske arhitekture, ki ga mora v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave s področja varstva pred rastlinskimi tujerodnimi vrstami, pregledati in potrditi biolog.

Na območju državnega prostorskega načrta je dovoljena gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti na območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

(1)Na območju varovalnega pasu nadzemnega voda je prepovedana gradnja novih objektov, v katerih bivajo ali se zadržujejo ljudje ali se v njih skladišči vnetljiv material. Pod daljnovodom je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.

(2)Na območju varovalnega pasu podzemnega kablovoda je prepovedana gradnja vseh vrst stavb, od gradbenih inženirskih objektov pa je dovoljena gradnja objektov transportne infrastrukture, vseh vrst vodov in omrežij ter športnih igrišč.

(3)Posegi v varovalnem pasu daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, delovanja in vzdrževanja daljnovoda. Za vse posege na območju državnega prostorskega načrta je treba pridobiti soglasje investitorja, če daljnovod še ni zgrajen, po končani gradnji pa soglasje njegovega upravljavca.

(4)Zemljišča z omejeno rabo iz 5. člena te uredbe, razen zemljišč stojnih mest stebrov in zemljišč dostopnih poti, se po končani gradnji vzpostavijo v prejšnje stanje.

(5)Na območju državnega prostorskega načrta je dopustno tudi opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, če ne ovirajo gradnje in obratovanja prostorskih ureditev, ki so predmet tega državnega prostorskega načrta.

Zaradi gradnje daljnovoda se prestavi, zamenja oziroma zaščiti objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra državnega in lokalnega pomena, ki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2. Dela se izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture.

(1)Daljnovod križa lokalne ceste oziroma poteka vzporedno z njimi. Križanja in vzporedni poteki so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(2)Oddaljenost stebrov od cestnega sveta v primeru lokalnih cest je najmanj 10 m. Pri križanju lokalnih cest mora biti varnostna višina najmanj 7 m pri največjem povesu.

(3)Križanje lokalnih cest s podzemnim kablovodom se izvede s tehnologijo horizontalnega podvrtavanja.

(4)Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se izdela projekt križanj daljnovoda s cestami, ki obsega vse posege daljnovoda v varovalni pas ali cestno telo.

(1)Daljnovod križa kanalizacijske in vodovodne vode. Križanja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(2)Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen kanalizacijski ali vodovodni vod še dodatno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca kanalizacijskega oziroma vodovodnega voda.

(3)Pri križanju podzemnega kablovoda s kanalizacijskimi in vodovodnimi vodi mora biti vertikalna razdalja najmanj 0,50 m.

(1)Daljnovod križa elektroenergetske vode. Na poteku nadzemnega voda preureditve križanih vodov niso predvidene. Na poteku podzemnega kablovoda se morebitne preureditve opredelijo v fazi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Križanja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(2)Križanje nadzemnega voda z obstoječim 20 kV daljnovodom se izvede nad samim daljnovodom. Pri križanju nadzemnega voda z drugimi elektroenergetskimi vodi se upošteva določila slovenskega standarda, ki ureja minimalno višino vodnikov daljnovoda nad elektroenergetskim omrežjem.

(3)Pri križanju podzemnega kablovoda z elektroenergetskimi vodi mora biti vertikalna razdalja najmanj 0,50 m.

Daljnovod križa plinovod na poteku nadzemnega voda. Preureditve plinovoda niso predvidene. Križanje je razvidno iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(1)Daljnovod križa telekomunikacijski vod oziroma se mu približa. Na poteku nadzemnega voda preureditve križanih vodov niso predvidene. Križanja so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(2)Križanje nadzemnega voda s telekomunikacijskimi vodi se izvede z minimalno višino vodnika 5,50 m nad telekomunikacijskimvodom. Na mestih približevanja mora biti vodoravna oddaljenost med vodniki enaka višini višjega stebra, povečanega za 3 m, oziroma je lahko manjša, če je vodnik električno in mehansko ojačen.

(3)Pri križanju podzemnega kablovoda s telekomunikacijskimi vodi mora biti vertikalna razdalja najmanj 0,5 m.

(1)Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o njej so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora, priloga P2. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.

(2)Če se med izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da se dediščina ne ogroža.

(3)Investitor o začetku del vsaj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(4)Po izvedbi gradnje daljnovoda morajo biti obnovljeni vsi elementi kulturne krajine, ki se zaradi gradbenih del uničijo.

(1)Daljnovod poteka čez območja ohranjanja narave. Podatki o teh območjih so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora).

(2)Na območju prečkanja območja Natura 2000 Dolina Vipave (ID 3000226) se morebitna zemeljska in gradbena dela na območju mokrotnih površin zaradi ohranjanja ugodnega stanja laške žabe (Rana latastei) izvajajo zunaj razmnoževalnega obdobja te živali. Dela se izvajajo od 1. maja do 15. februarja.

(3)Odstranjevanje lesne vegetacije se izvede zunaj gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic, kot je npr. smrdokavra (Upupa epops). Izvede se med 15. avgustom in 1. marcem.

(4)Na območju prečkanja habitata vrste strašnični mravljinčar (Maculinea teleius) s podzemnim kablovodom se upoštevata naslednja pogoja:

-        vsa dela se opravijo med 1. novembrom in 15. februarjem, ko strašnični mravljinčar hibernira;

-        na celotni širini delovnega pasu se odstrani travna ruša s 40 cm debelo plastjo prsti in začasno deponira v enem sloju.

(5)Investitor o začetku del vsaj 14 dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

(1)Daljnovod križa površinske vode. Območja križanj so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture – list št. 2.2.

(2)Pri križanju nadzemnega dela daljnovoda s površinskimi vodami je minimalna višina vodnika nad vodotokom 7 m. Stebre se postavi tako, da so od meje vodnega zemljišča vodotokov II. reda oddaljeni najmanj 5 m.

(3)Križanje podzemnega dela daljnovoda s potokom Renc se izvede s tehnologijo horizontalnega podvrtavanja.

(4)Izvajanje vzdrževalnih posekov višje drevesne zarasti ob daljnovodu na vodnih in priobalnih zemljiščih je dopustno le ob prečkanjih ali lokalnih približevanjih. Ohraniti je treba neovirane dostope do vodne infrastrukture.

(5)Dela je treba izvajati tako, da ne pride do razlitja cementnih in apnenih mešanic v vodotoke.

(6)V primeru posega v vodotok je o tem treba vsaj sedem dni prej obvestiti Ribiško družino Renče.

(7)Ob začetku izvajanja gradbenih del je treba o tem obvestiti izvajalca javne službe urejanja voda.

(1)Daljnovod prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.

(2)Na poplavnih območjih se upoštevajo naslednji pogoji:

-        materiala od izkopa kablovodnega jarka ni dopustno odlagati ob jarku v obliki neprekinjenih nasipov, ki bi lahko ovirali vodni tok čez poplavne površine;

-        morebitne viške materiala je treba deponirati zunaj območja poplavnih površin;

-        vsi objekti in naprave na poplavnih območjih morajo biti protivzgonsko varovani;

-        po vsakem poplavnem dogodku je potrebna kontrola stebrov na poplavnem območju in odstranitev vsega plavja, ki se je zataknilo oziroma ustavilo ob stebrih;

-        na stebre se po poplavnih dogodkih pritrdi oznako s poplavnim dogodkom in višino poplavne vode;

-        potrebno je zavarovanje morebitne škode na daljnovodu zaradi poplav pri zavarovalnici.

(1)Kmetijske površine se po končani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor omogoči lastnikom zemljišč dostop do njihovih zemljišč med gradnjo daljnovoda in po njej.

(2)Gradbena in montažna dela na daljnovodu se izvajajo zunaj obdobij najintenzivnejših kmetijskih opravil.

(3)Investitor med gradnjo in po izvedbi posega omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin.

(4)Za varovanje gozda in gozdnogospodarskih ureditev se, poleg že navedenih pogojev, upošteva še naslednje:

-        v neposredni bližini daljnovoda se kar najbolj ohrani gozdna zarast;

-        prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti v območju državnega prostorskega načrta;

-        sečnje gozda se izvedejo strokovno po odkazilu sečnje pristojnega predstavnika Zavoda za gozdove, v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z gozdom;

-        omogočijo se dostopi do gozdov med gradnjo in po njej;

-        ohranijo se gozdne prometnice in pretok vodotokov;

-        prvih pet let po gradnji se izvaja redno čiščenje neželene vegetacije (robinija, rdeči hrast).

Na celotni trasi daljnovoda je treba zagotoviti možnost uporabe dveh parov optičnih vlaken, ki so v nadzemni izvedbi nameščeni v zgornjem zaščitnem vodniku, v podzemni izvedbi pa se položijo v ločeni cevi poleg faznih vodnikov.

Varstvo pred požarom pri daljnovodu mora biti zagotovljeno z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, zadostnimi odmiki drevja od stebra daljnovoda (najmanj 3,0 m) in uporabo nevnetljivih materialov na objektih pod daljnovodom.

(1)Posegi v tla se izvedejo tako, da je prizadeta čim manjša talna površina. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2)Prst se odstrani in deponira tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Uporabi se za sanacijo devastiranih in degradiranih tal v okolici stebrov.

(3)Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo le v suhem vremenu.

Upoštevani morajo biti naslednji ukrepi za varovanje pred hrupom:

-        uporabljena gradbena mehanizacija mora biti opremljena s certifikati o zvočni moči, ki v skladu s predpisi, ki urejajo hrup, ne sme presegati zakonsko predpisanih vrednosti;

-        hrupna dela v bližini objektov se izvajajo med 6. in 18. uro med delovnim tednom.

(1)Tehnološka izvedba in potek trase daljnovoda mora omogočati najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem.

(2)V skladu s sklepom iz četrtega odstavka 2. člena te uredbe omilitveni ukrepi z vidika elektromagnetnega sevanja niso potrebni.

Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.

Načrtovane prostorske ureditve so funkcionalno zaključena celota in se izvedejo v eni etapi.

(1)Med gradnjo se zagotovi monitoring ohranjanja narave, varstva pred hrupom, ohranjanja kulturne dediščine, sanacijskih zasaditev in kmetijskih zemljišč.

(2)Med obratovanjem se zagotovi monitoring elektromagnetnega sevanja, ohranjanja narave, sanacijskih zasaditev in kmetijskih zemljišč.

(3)Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se monitoring prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Točke monitoringa morajo omogočati pridobivanje podatkov v skladu s predpisi. Monitoring se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo prve meritve in periodična obratovalna spremljanja elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pogoje za njihovo izvajanje, in usmeritvami, določenimi v okoljskem poročilu.

(4)V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem daljnovoda se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:

-        dodatne tehnične rešitve;

-        dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;

-        sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;

-        drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).

(1)Poleg drugih obveznosti, navedenih od 19. do 29. člena te uredbe, morajo investitor in izvajalci med gradnjo in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

-        vse ceste in poti, ki bi bile med gradnjo eventualno uporabljane za obvoz ali transport, je treba pred začetkom del ustrezno urediti, po izgradnji daljnovoda pa sanirati morebitne poškodbe;

-        objekte in infrastrukturne vode je treba obnoviti oziroma sanirati, če na njih med gradnjo daljnovoda pride do poškodb zaradi izvajanja del;

-        zagotoviti je treba zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč;

(2)Odlagališča začasnih viškov gradbenega materiala, začasni gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve gradbišča se uredijo znotraj območja državnega prostorskega načrta.

(3)Morebitna začasna odlagališča viškov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke začasnih odlagališč.

Poleg drugih obveznosti, navedenih od 19. do 29. člena in v 32. členu te uredbe, morajo investitor in izvajalci:

-        pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno o vplivu elektromagnetnega sevanja na okolje;

-        pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;

-        med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energijsko oskrbo objektov s trenutnimi infrastrukturnimi objekti in napravami;

-        med gradnjo sproti obveščati prebivalstvo na območju, kjer poteka trasa daljnovoda, o vseh aktivnostih, ki zadevajo predmetni daljnovod.

(1)Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju energetskih, prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetskega, prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.

(2)Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer za človeka, ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3)Dovoljeno odstopanje v višini stebrov znaša ±10    % njegove absolutne višine.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da je spremenjen oziroma dopolnjen Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Renče – Vogrsko (Uradne objave občinskega lista Občine Renče – Vogrsko, št. 10/14 in 1/15).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00719-27/2016 Ljubljana, dne 30. junija 2016 EVA 2016-2550-0053 Vlada Republike Slovenije dr. Miroslav Cerar l.r. Predsednik Priloga: Grafični del državnega prostorskega načrta